"Moj oče se je odločil, da bo napisal oporoko, v kateri naj bi premoženje, ki obsega stanovanjsko hišo in nekaj manjših gozdnih zemljišč, zapustil meni in sestri. Vse lepo in prav, problem je nastal, ko se je odločil, da bo za izvršiteljico oporoke imenoval svojo prijateljico, ki je bila z njim zadnje tri mesece nekoliko sumljivo domača oziroma že skoraj intimna. S sestro naju skrbi, da bo ta gospa vplivala na očetova oporočna razpolaganja, tako, da bo kasneje spremenil oporoko. Pa tudi, če je ne bi, me zanima, ali lahko gospa kot izvršiteljica oporoke zavlačuje s postopki in ne dela v najinem interesu? Oče pravi, da je skrb odveč in da je prijateljico pooblastil samo zato, ker ve, da je vestna in redoljubna oseba. Naju mora kaj skrbeti?"
Hvala za vaše vprašanje.
Razumna skrb je vselej na mestu, tista pretirana, ki včasih meji že na paranojo, pač nikakor. Kar se samega oporočnega razpolaganja tiče, se bojim, da tu ne moreta storiti kaj dosti. Najbolje je, da se za zdaj sprijaznita z oporoko, ki odraža očetovo pravo voljo in je ugodna tudi za vaju. Če pa se bo morda kasneje premislil in oporoko spremenil, denimo v korist prijateljice in v vajino škodo, pa le ostanita aktivni in dobro raziščita, ali bo taka oporoka res odražala očetovo pravo voljo.
Oporoka, ki je napisana pod vplivom zvijače, grožnje ali sile kogarkoli, je namreč neveljavna. Ne rečem, da bo gospa protipravno vplivala na očeta, je pa to možno in tudi praksa dokazuje, da takih primerov ni malo.
Kar zadeva določitev izvršitelja oporoke, pa zakon določa, da lahko oporočitelj v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelje oporoke. Včasih je bolje, da jih določi več, in sicer zato, da se lahko izvršitelja oziroma izvršitelji med seboj nadzorujejo.
Zakon izrecno določa, da če oporočitelj ni določil česa drugega, je dolžnost izvršitelja oporoke zlasti ta, da skrbi za zapuščino, da jo upravlja, da skrbi za plačilo dolgov in volil in sploh za to, da se oporoka izvrši tako, kakor je želel oporočitelj. Če pa je več izvršiteljev oporoke, opravljajo zaupane dolžnosti skupaj, razen če je oporočitelj drugače določil.
Izvršitelj oporoke mora dati sodišču tudi račun o svojem delu, pravico pa ima do povračila stroškov in do nagrade za svoj trud, kar se mu izplača iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča.
Dobro je vedeti, da lahko sodišče na predlog vaju kot oporočnih dedičev, lahko pa tudi po uradni dolžnosti, razreši izvršitelja oporoke, če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali v skladu z zakonom. To pomeni, da imata vselej možnost, da v primeru, če bi se izkazalo, da gospa oporoke ne izvršuje tako, kot bi si želel vajin oče, ali pa, če denimo ne bi skrbela za hišo in za gozdne površine ali če ne bi plačevala računov oziroma dolgov, od sodišča zahtevata, da jo razreši kot izvršiteljico oporoke.
Mag. Boštjan J. Turk
