Poštena Slovenija prvič. Par ima dokaj dobri službi, skupaj zaslužita tri tisoč evrov. Živita v podedovani hiši, vozita se s starim golfom, za vrtec za enega otroka plačujeta 450 evrov na mesec. Poštena Slovenija drugič. Par živi v hiši, ki je v lasti partnerjevega očeta. Par je zaposlen v njegovem podjetju, ki jima nakazuje minimalno plačo. Vozita se s 70 tisoč evrov vrednim avtom, ki je seveda last podjetja. Za otroka plačujeta 80 evrov in dobivata otroške dodatke. Ne kršita nobenega zakona, nista utajevalca davkov, vse je legalno. Prvi par bo poleg 450 evrov vrtca zdaj plačeval še krizni davek, skupaj kakšnih 60 evrov na mesec ali 720 evrov na leto. Drugi par bo za premagovanje krize plačal osem evrov na mesec, v celem letu pa 96 evrov. In se še naprej vozil z dragim avtom ter živel na veliki nogi, za vrtec pa plačeval petkrat manj kot prvi par in kasiral še otroške dodatke.

Pravičnost. Zaradi opisanega primera se mi zdi uvedba davka na izplačila nepoštena. Ob tem, da bodo tudi druga ali tretja nepremičnina ostale neobdavčene, da bomo šele zdaj namesto davčnih blagajn zahtevali programe, v katerih ni mogoče brisati prometa. Da niti ne pomislim, da bomo denar, ki ga bomo napraskali s kriznim davkom, z lopatami metali v zafurana podjetja in plačevali strankarske kadre, ki bivakirajo v nekih uradih. Med vsemi, ki zaslužijo kaj več kot povprečno plačo, se širi bes in razmišljajo, da bi se prestavili v drugo Slovenijo, odprli s. p. in začeli s potnimi in drugimi stroški legalno goljufati državo.