Vsako leto se v mesecu aprilu v sklopu športnovzgojnega kartona (ŠVK) na vseh osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji spremlja in meri telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok ter mladostnikov, kar mora skladno s šolsko zakonodajo voditi vsaka šola. Do sedaj je bilo v tridesetih letih, od kar so meritve, testiranih že milijon posameznikov, kar pomeni, da je bila vanje vključena že polovica Slovencev.
Z enajstimi ŠVK merskimi nalogami, tremi za ugotavljanje telesnih značilnosti in osmimi za ugotavljanje gibalnih sposobnosti, vsako leto testirajo približno 220.000 otrok. Z vodenjem in spremljanjem rezultatov lahko primerjava z meritvami iz preteklosti razkrije številne zanimivosti. Te je z nami delil Gregor Starc, profesor športne vzgoje in raziskovalec s Fakultete za šport. Starc je tudi član SLOfit ekipe, ki je nadgradnja ŠVK in bdi nad meritvami slovenskih otrok.
Kako komentirate rezultate zadnjih let? Je moč opaziti večja odstopnja s tistim izpred deset let?
Gibalna učinkovitost slovenskih otrok in mladostnikov se je po več kot desetletju strmega upada, po letu 2011 začela izboljševati. Pozitivni trendi so bili intenzivnejši pri dekletih, ki so leta 2013 presegla slovensko povprečje iz obdobja 1989 do 2018 in so danes najvišje v zgodovini spremljave gibalnega razvoja v Sloveniji. Medtem ko so se fantje zelo približali povprečju, ki pa ga še niso presegli.
S čim povezujete izboljšanje rezultatov?
Verjetno k izboljšanju ni prispeval le en dejavnik, gotovo pa je med najpomembnejšimi dejavniki uvedba programa Zdrav življenjski slog v šolskem letu 2010/2011. Ta je več kot 30.000 otrokom v slovenskih šolah prinesel dve dodatni uri športne vzgoje pod vodstvom učiteljev športne vzgoje. Dve dodatni strokovno vodeni uri športne vzgoje na teden sta verjetno bili jeziček na tehtnici, ki je negativne trende obrnil v pozitivno stran. Dekleta so v primerjavi s fanti bolj napredovala predvsem zaradi dejstva, da se je skozi športno vzgojo in izvenšolsko športno vadbo zgodila izjemna emancipacija. Ukvarjanje z raznolikimi športi danes ni več zgolj fantovska stvar.
Je telesna pripravljenost slovenske mladine v primerjavi s tujino na zadovoljivi ravni?
Gibalna učinkovitost slovenskih otrok in mladine je na bistveno višji ravni kot gibalna učinkovitost njihovih vrstnikov v Evropi, kljub temu pa celotna populacija naših otrok ne dosega zadovoljive ravni. V eksplozivni moči je na primer povprečen slovenski otrok med dvajset odstotkov najboljših otrok v Evropi, tudi v vzdržljivosti so naši otroci povsem na vrhu, a ne smemo pozabiti, da so naši otroci tako dominantni predvsem zaradi tega, ker je v drugih državah tako slabo stanje.
Športna vzgoja je v drugih državah na bistveno nižji ravni kot v Sloveniji, učitelji so slabše izobraženi, učni načrti za športno vzgojo so slabši kot pri nas, šolske športne dvorane s svojo opremo in šolska igrišča v Sloveniji so za večino bolj razvitih evropskih držav znanstvena fantastika, športni dnevi, šole v naravi in športni krožki pa zgolj njihove skrite želje. Kljub vsemu do sedaj še nismo uspeli vsem otrokom omogočiti enakih možnosti gibalnega razvoja. Posledica tega je, da je danes približno vsak deseti otrok v Sloveniji gibalno neučinkovit.
Ker ostale evropske države nimajo tako zanesljivih podatkov kot Slovenija, ki prek SLOfit – športnovzgojnega kartona v šolah spremlja te podatke že od leta 1982, nimamo možnosti primerjav različnih gibalnih sposobnosti. Ne bi rad izpostavljal posamezne gibalne sposobnosti, ker so prav vse pomembne. Vsak otrok mora biti dovolj vzdržljiv, močan, hiter, koordiniran in gibljiv, da obvladuje gibanje svojega telesa in se v prostem času lahko varno ukvarja s športom ter rešuje raznolike gibalne probleme vsakdana.
Katero področje opažate, da se je v zadnjih desetih letih najbolj poslabšalo? Kaj pa izboljšalo?
Tako pri fantih kot pri dekletih se je v zadnjih desetih letih poslabšala zgolj eksplozivna moč nog, pri fantih se je najbolj izboljšala vzdržljivost, pri dekletih pa gibljivost in koordinacija.
Kako pa je s telesno maso otrok. Je to področje res kritično?
Ali opažate odstopanja glede na regije v Sloveniji? Kje otroci dosegajo najboljše rezultate?
Regijske razlike v Sloveniji so zelo očitne, kar pomeni, da vse do danes otrokom iz vseh regij nismo omogočili enakih možnosti. Problematika gibalne neučinkovitosti je že ves čas najbolj izpostavljena v Pomurju, savinjski in štajerski regiji ter v Zasavju, ki pa je v zadnjih letih začelo zelo napredovati. Izjemen napredek dosegajo otroci v Posavju, ki so dohiteli tradicionalno najbolj gibalno učinkovite otroke iz gorenjske in goriške regije, vztrajno pa napreduje tudi osrednjeslovenska regija.
Seveda obstajajo tudi znotraj regij velike razlike. V eni izmed pomurskih osnovnih šol je na primer mlad učitelj športne vzgoje v treh letih sistematičnega in načrtnega dela otroke, ki so bili gibalno gledano na slovenskem dnu, pripeljal med deset odstotkov najbolj gibalno učinkovitih otrok. Česa takega se ne da narediti po občutku, ampak zgolj s sistematičnim delom, ki temelji na nenehnem spremljanju razvoja otrok. Tega pa so sposobni samo slovenski učitelji športne vzgoje.
Pri katerem spolu opažate večja odstopanja v primerjavi s preteklostjo?
Dekleta so v Sloveniji naredile tako izjemen napredek, da se lahko v svoji gibalni učinkovitosti kosajo celo z večino fantov drugih evropskih držav. Kljub sicer počasnejšemu napredku so tudi fantje v Sloveniji še vedno za razred sposobnejši od svojih evropskih vrstnikov.
Ali opažate, da se rezultati na preskoku z osnovne šole v srednjo šolo začnejo slabšati?
Nekatere stvari se poslabšajo, na primer rezultati teka na 600 metrov pri dekletih. A to je pogojeno tudi s specifikami biološkega razvoja in začnejo dekleta v puberteti zaradi estrogena hitreje pridobivati maščobno maso, fantje pa zaradi testosterona mišično maso.
Srednja šola je tudi drugačna od osnovne šole, ker so dijaki bistveno bolj samostojni in svojeglavi kot otroci v osnovni šoli. Zaradi hormonsko pogojenih vedenjskih sprememb so povsem nedojemljivi za nekatere stvari, hkrati pa tudi nekateri ravnatelji in učitelji v srednjih šolah športne vzgoje pogosto ne jemljejo dovolj resno in je ne znajo približati dijakom. Za dijake, predvsem pa za dijakinje, ni več dovolj le, da vedo, kaj naj bi počeli, ampak predvsem, zakaj naj bi to počeli. To velja tudi za ukvarjanje s športom in spremljanjem svojega telesnega in gibalnega razvoja.
Ste zadovoljni z rezultati slovenskih otrok in srednješolcev?
Iskreno povedano nisem nezadovoljen, a menim, da imamo še veliko možnosti in potreb za izboljšanje stanja. Starši v Sloveniji smo lahko na svoje otroke in mladostnike ponosni, hkrati pa se moramo zavedati, da lahko vse skupaj hitro pokvarimo, na primer s političnimi potezami, ki bi na šolah ogrozile kakovostno športno vzgojo.
Mislim, da bi morali našim otrokom in mladostnikom večkrat povedati, da so najboljši, a da so lahko še boljši. Ker nas je malo, je naša edina konkurenčna prednost pred ostalimi državami, da smo najboljši v vsem, kar počnemo. Glede gibalnega razvoja imamo vse možnosti za to, država pa se mora zgolj odločiti, ali bi rada, da se otroci in mladostniki utapljajo v evropskem povprečju, ali jim zagotoviti čim več možnosti za gibanje v šoli in v prostem času. Politiko moramo na tem področju graditi na empiričnih podatkih in stroki, ne pa na političnem oportunizmu in proračunskih omejitvah. Gibalni razvoj otrok in mladostnikov je eno redkih področij, ki bo zaradi njihove boljše delovne učinkovitosti, boljšega zdravja in večjega življenjskega zadovoljstva, vsak vložen evro nekajkrat pomnožilo.
Menite, da starši dovolj pozornosti namenijo fizični pripravljenosti svojih otrok?
Svoje lahko prispevajo tudi učitelji različnih predmetov v šoli, na način, da podajanje in utrjevanje snovi izvedejo v šoli in ga prek domačih nalog ne prenašajo v prosti čas otrok. Tako kot je mogoče s prekomernim treningom brez počitka uničiti športnika in njegovo željo po tekmovanju, je mogoče s prekomerno učno obremenitvijo brez počitka uničiti tudi otroka in njegovo željo po učenju.
Glede na to, da veliko otrok do testiranj nima motivacije, rezultati morda ne odražajo dejanskega stanja. Jih moramo zaradi tega dojemati z rezervo?
Gotovo vsi otroci vedno ne dajo vsega od sebe, a se je treba zavedati, da govorimo o 220.000 izmerjenih otrok vsako leto. Tudi, če jih ima nekaj tisoč slab dan, je zanesljivost in moč teh podatkov izjemna. Če se stvari izboljšujejo kljub nemotiviranosti, to pomeni, da je stanje celo boljše, kot se kaže v podatkih.
Veliko otrok ima do tovrstnih testiranj odpor. Se na tem področju morda obetajo kakšne spremembe?
Otroci nimajo odpora do meritev, če jim znajo učitelji in starši razložiti, zakaj to počnejo. Na tem področju smo v zadnjih letih naredili izjemen napredek in razvili spletno orodje Moj SLOfit, ki učiteljem, staršem in otrokom omogoča zelo dober vpogled v stanje njihovega telesnega in gibalnega razvoja.
Dejansko je SLOfit - Športnovzgojni karton v zadnjih letih odrasel, saj smo današnji starši kot otroci bili že sami del te spremljave in lahko danes neposredno primerjamo razvoj svojih otrok z našim razvojem v otroštvu. S tega vidika smo svetovna velesila, od katere se lahko ostale države le učijo. SLOfit pa je Evropska komisija ostalim članicam predstavila kot primer dobre prakse in jim priporočila, naj začnejo tudi same razmišljati o vzpostavitvi takšnega sistema. Žal se v Sloveniji pogosto ne zavedamo izjemnih stvari, ki smo jih razvili in se nam zdijo samoumevne.
naslov ste napisali tako , da sem upal , da boste priznali ,da zato iz teh regij prihajajo tudi najbolj …
Intervju zapisan na zelo visokem strokovnem nivoju. Samo želim si lahko, še več podobnih opozoril. Telesna vzgoja v srednji šoli …
Da so otroci debelejši pomeni, da smo kot narod bogatejši in si lahko več hrane privoščimo :) haha