V Sloveniji je ta čas ena najnižjih stopenj brezposelnosti v zgodovini, poroča Zavod za zaposlovanje RS. Kljub nekoliko višjemu številu novoprijavljenih brezposelnih se je maja brezposelnost celo še zmanjšala. Tako je bila že drugi mesec zapored najnižja v Sloveniji po letu 1990. Ob koncu maja je bilo registriranih 47.186 brezposelnih, kar je 2,9 % manj kot aprila in 15,5 % manj kot maja lani. Delodajalci so od začetka leta do konca maja sporočili 72.242 prosth delovnih mest, 5,2 % manj kot lani v tem času.

Sočasno pa se slovensko gospodarstvo sooča še z enim, negativnim pojavom, ki številnim podjetjem predstavlja vedno večjo težavo. V Sloveniji trenutno primanjkuje kadra že za skoraj sto poklicev, največ na področju zdravstvene oskrbe, informacijske tehnologije, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. Če smo v preteklosti manko delavcev dolgo časa uspešno nadomeščali z delavci z Balkana, je ta kadrovski bazen praktično prazen.

SURS Slovenija. Številke nam popravljajo tujci.

Foto: Brane Parazajda Brane Parazajda "Kljub gospodarski ohladitvi je v Sloveniji še vedno potreba po približno 25.000 delavcev," pove Brane Parazajda, direktor kadrovske agencije Prohuman Slovenija. Sogovornik je kritičen do zapletenih postopkov, ki v Sloveniji ovirajo zaposlovanje delavcev iz tretjih držav, ki bi rešili manko v najbolj kritičnih panogah. Če je to postala praksa v ostalih evropskih državah, je po njegovem mnenju Slovenija na tem področju svetlobna leta zadaj.

Njegove napovedi za slovensko gospodarstvo so zato črne: "Ugašala se bodo zdrava podjetja in tudi najboljši delavci bodo izgubili delo, ali pa odšli v tujino. To je realna slika, s katero se mora Slovenija sprijazniti."

Na nedavni okrogli mizi o izzivih in rešitvah na področju iskanja kadrov so se sodelujoči strinjali, da trenutna zakonodaja ne spodbuja zaposlovanja delavcev iz tujih držav, ki niso članice Evropske unije, čeprav slovensko gospodarstvo te delavce nujno potrebuje. Kaj je razlog za to?

Kljub gospodarski ohladitvi je v Sloveniji še vedno potreba po približno 25.000 delavcih. Kaj so razlogi, da slovenska vlada ne podpira, oziroma celo zavira te postopke, ni jasno nikomur. Najmanj podjetjem, ki nujno potrebujejo dodatne pare rok za izvedbo naročil za njihove poslovne partnerje.

Koliko panog bi si na ta račun opomoglo?

Potrebe so predvsem v predelovalni industriji, turizmu, farmaciji, logistiki in skladiščenju. To so tudi temeljne panoge, ki poganjajo slovensko gospodarstvo. Poleg naštetih panog je kritično pomanjkanje kadra še v zdravstvu in gradbeništvu.

Neverjetno Primanjkuje delavcev, zaposlovali bodo kar otroke

Kako pristopiti k reševanju problematike iskanja tujih delavcev? Kako postopke poenostaviti?

Težava je večplastna. Ker vemo, da je tudi v regiji kritično pomanjkanje delovne sile, se je treba osredotočiti na druge kontinente. Dobro prakso je treba prenesti iz sosednjih držav in jo prilagoditi slovenskim razmeram. Ni smiselno odkrivati tople vode in izgubljati časa, zato moramo biti praktični. Prvi korak pri reševanju trenutne situacije je zagotovo ta, da Slovenija okrepi diplomatske stike z državami, kjer je ustreznih kandidatov za večletno gospodarsko oskrbo dovolj.

Slovenija Tako bi vlada olajšala zaposlovanje tujcev

Drugi korak je razbremenitev upravnih enot, tretji je priskrbeti ustrezna prenočišča kandidatom, četrti korak, ki je morda celo najbolj pomemben, pa narediti miselni preskok, da so to ljudje, ki so vajeni drugačne kulture in govorijo drug jezik kot mi.

Bi si katero od evropskih držav lahko na tem področju vzeli za zgled?

Najbolj enostavne postopke imajo na Madžarskem. Država tam agencijam omogoča, da zaposlujejo tujce. Še več, pomagajo jim navezati stik z državnimi institucijami v drugih državah, da je vse skladno z zakonom in da ne pride do nečednih poslov. Ves postopek je zelo jasno definiran, kar je ključno.

Kaj to pomeni v praksi? Bi lahko to prenesli tudi v slovensko zakonodajo?

Seveda. Slovenija ni izjema, ko gre za tovrstne projekte. Vprašanje je le, ali se na vlado vrši dovolj velik pritisk, da ukrepa. Država bi morala te postopke sprejeti in jih regulirati. To počno vse države EU, ki imajo fleksibilen odnos do tuje delovne sile. Slovenija je ena redkih držav, kjer agencijam po zakonu ni dovoljeno zaposlovati državljane izven EU. Smo svetlobna leta od tega, da bi nas vlada uslišala, od kod bi bilo najbolj smiselno pridobiti ustrezne kandidate.

Foto: Epa delavci sp 2020 katar gradbišče

Če smo že pri sosednjih državah; Hrvaška je letos tujcem izdala sedemkrat več delovnih dovoljenj kot Slovenija. Zakaj so na tem področju toliko bolj uspešni?

Uspešni so ravno zato, ker jemljejo dobro prakso iz sosednjih držav in jo prilagodijo svojim razmeram, ob tem ne komplicirajo in so bolje organizirani.

Težave nastanejo tudi, ko tuji delavci prispejo v Slovenijo. Številne občine namreč izpostavljajo, da se tuji delavci težko integrirajo v lokalno okolje. Se morda razlog skriva tudi v neodprtosti Slovencev do tujcev? Kako poskrbeti za ustrezno integracijo tujcev v slovensko družbo?

Foto: Profimedia delavci Zagotovo. Vsi razmišljamo le, kako bodo ti delavci zapolnili vrzel v delovnem procesu, nihče pa ne pomisli, da so ti ljudje v popolnoma novem okolju, obdani z ljudmi, ki jim jezikovno niti kulturno niso blizu. Podobno kot se morajo tujci prilagoditi slovenskim razmeram, se morajo podjetja prilagoditi tujcem. To pomeni, da morajo vodstva vpeljati vsaj še en tuj jezik v delovni proces ter določiti nekoga iz družbe, da jim bo pomagal pri namestitvah, bankah, trgovinah …

Menim, da je treba začeti z manjšo skupino tujcev, ki se bodo prilagodili slovenskim razmeram in to prakso delili z bodočimi sodelavci iz držav, od koder prihajajo. Bodo neke vrste 'uvajalci' v nov sistem življenja.

TUJCI Občina in župan imata zvezane roke

Kot ste omenili, imajo ključno vlogo pri integraciji tujcev podjetja, ki tujce zaposlujejo. Se po vaših opažanjih podjetja v Sloveniji tujce sploh trudijo integrirati v slovensko družbo? Je še prostor za izboljšave?

Nekatera podjetja so pripravljena na ta korak, druga žal ne. Ne želim posploševati, a je občutiti opazno razliko med mednarodnimi podjetji v Sloveniji in manjšimi do srednje velikimi slovenskimi podjetji. Tuje korporacije so tega že vajene in jim ni težko prenesti prakse iz tujine v obstoječe procese, medtem ko slovenska podjetja včasih niti ne vedo, kje in česa bi se najprej lotile. Pri tej integraciji lahko pomagajo kadrovske agencije, saj imajo veliko izkušenj tako s tujci kot s podjetji. 

Kakšna je sicer vloga kadrovskih agencij pri zaposlovanju tujcev (iz tretjih držav)? Kakšne so vaše izkušnje v Sloveniji?

Ker kadrovske agencije ne smemo zaposlovati tujcev iz tretjih držav, kar je sicer precej ironično, saj je zaposlovanje naša primarna dejavnost, lahko podjetjem pomagamo le s pridobivanjem delovnih dovoljenj. Ti postopki se lahko zavlečejo tudi do enega leta ali več. Postopki trajajo, dokler si kandidati ne premislijo, ali pa podjetja nimajo več potrebe po delavcih.

Torej sodelovanja med državo in kadrovskimi agencijami v Sloveniji po vašem mnenju ni dovolj?

Ne bom ovinkaril. Agencije smo zato, da podjetjem nudimo pomoč pri zaposlovanju in delavcem zagotavljamo delo v različnih podjetjih in panogah. Ljudje še vedno mislijo, da agencije za zaposlovanje jemljemo delavcem denar od njihovega zaslužka. Agencije dobimo plačilo izključno od podjetij, s katerimi sodelujemo. V preteklosti so se pojavile tudi drugačne 'agencije', ki so izkoristile pojem 'kadrovska agencija'. Jemanje zaslužek delavcem predstavlja eno izmed najhujših kršitev delovnega prava in take 'agencije' bi morali brezkompromisno sankcionirati z najvišjo možno kaznijo.

slovenija "Marca lani smo oddali vlogo, šele zdaj smo dobili vse ustrezne papirje"

Zaradi podobnih primerov v preteklosti smo se vse agencije, ki delamo po črki zakona, znašle v istem košu kot tiste, ki delavce in sistem dela izkoriščajo sebi v prid. To je približno tako, kot če bi rekli: 'Ukinimo policijo, ker smo zasačili policaja, ki je jemal podkupnino.' Kršiteljem bi morali zvišati kazni, prav tako bi morali poostriti inšpekcijski nadzor.

Kaj se bo zgodilo s slovenskim gospodarstvom, če postopkov za zaposlovanje tujcev tudi v praksi ne poenostavimo?

Vsako leto v zadnjih petih letih zaradi staranja prebivalstva in nizke rodnosti primanjkuje med 10 in 15.000 novih delavcev. Napovedi za naprej so še bolj kritične. Če država ne bo ukrepala, bomo svoj nezavidljivi položaj na trgu dela še poslabšali in posledično bili še manj zanimivi tujim vlagateljem. Ugašala se bodo zdrava podjetja in tudi najboljši delavci bodo izgubili delo, ali pa odšli v tujino. To je realna slika, s katero se mora Slovenija sprijazniti.

dezurni@styria-media.si