Pri Žurnal24 smo že aprila pisali, da se slovenskemu šolstvu kmalu obeta posodobitev. Služba za digitalizacijo izobraževanja namreč načrtuje digitalno preobrazbo šolskega sistema do leta 2026, pri čemer so v ospredju tako digitalne kompetence kot tudi uporaba nove tehnologije med poukom. Če je bilo takrat govora predvsem o teoriji, za kar so organizirali tudi novinarsko konferenco, nas je zanimalo, če je posodobitev vidna tudi že v praksi.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) so nam dejali, da prenovo pripravljajo in skupaj z izvajalci nekatere projekte že izvajajo. Ta vključujejo različna področja digitalnega izobraževanja skladno z Akcijskim načrtom digitalnega izobraževanja – ANDI 2027, ki je bil sprejet lansko leto.
Na MVI povedo, da je trenutno v izvajanju projekt Digitrajni učitelj, v katerem se bo začelo usposabljanje učiteljev za dvig digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin računalništva in informatike, kompetenc za trajnostni razvoj in finančne pismenosti. Cilj projekta je uspešno usposobiti najmanj 20.000 strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Za to je predvidenih trinajst izobraževalnih dni, od tega jih je enajst namenjenih digitalnim kompetencam in temeljnim vsebinam RIN, en dan kompetencam za trajnostni razvoj in en za finančno pismenost.
Za izpeljavo vseh projektov je nujen predvsem dober ekosistem, infrastruktura ter širokopasovna povezljivost. Za nadaljnja izobraževanja in implementacijo učenja digitalnih kompetenc v šolah potrebujejo računalnike, prenosnike, razvojno opremo ter tudi robotske roke, 3D tiskalnike in opremo VR s katero bodo učitelji lahko krepili računalniške kompetence.
Celoten projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU. Skupna višina sredstev, ki je na razpolago, je do 17.576.000 evrov, od tega je iz Mehanizma za okrevanje in odpornost na razpolago na voljo največ do 16.900.000 evrov.
Na potezi učitelji
Na pozornost otrok med poukom vplivajo številni dejavniki, zato je najpomembnejša naloga učitelja, da usmerja pozornost vsakega učenca na informacije, vsebine in dejavnosti, ki so povezane z doseganjem učnih ciljev. Pri tem ne sme prihajati do kognitivne preobremenitve. Skladno s tem učitelj zbira ustrezna učna sredstva in učne vire, ki so lahko tudi elektronski.
Zaradi prekomerne izpostavljenosti sodobni tehnologiji pogosteje prihaja do kemične odvisnosti, ki je tudi na slovenskem prostoru v porastu.
Naša sogovornica Katja Koren Ošljak – raziskovalka na Fakulteti za družbene vede (FDV) je opozorila na trend rabe številnih aplikacij med poukom, ki posegajo v zasebnost mladih. Analiza aplikacij je namreč pokazala, da izdelki, ki so v uporabi v šolah, mladim pogosto sledijo tudi zunaj učilnic, in da aplikacije družbenih omrežij, ki so priljubljene med mladimi v Sloveniji, uporabljajo veliko sledilnikov in rutinsko zahtevajo dovoljenja za dostop do občutljivih podatkov.
Na MVI odgovarjajo, da je vloga tehnologije v takšnem učnem obsegu, da učencu pomaga osvojiti cilje na zanj najbolj učinkovit in primeren (pa tudi varen) način, še posebej za individualizacijo izobraževanja. "Kot učno sredstvo ali učni vir se digitalna tehnologija uporablja samo, kadar podpira doseganje učnih ciljev. Nekaterih ciljev, na primer razvijanja računalniškega mišljenja, digitalne kompetence, informacijske pismenosti, brez pomoči tehnologije ni mogoče razviti v polni meri," so prepričani.
Dejavnosti ministrstva na področju digitalnega izobraževanja spodbujajo šole k razvoju ustreznih strategij in pedagoških pristopov, usposabljajo učitelje, da izkoristijo sodobno tehnologijo za doseganje učnih ciljev ter razvijajo digitalno kompetenco in druga pomembna znanja učečih, kot so varna uporaba naprav, kibernetska varnost, razvoj računalniškega mišljenja in etična uporaba umetne inteligence. "S tem se zmanjšujejo oziroma preprečujejo negativni vplivi sodobne tehnologije, ki se lahko razvijejo ob nekontrolirani rabi digitalne tehnologije," sklenejo.
dezurni@styria-media.si
Lobiji in drugačni ekonomski interesi so v nasprotju z digitalnem izobraževanjem.
Nekaj s temi 35 mio se da narediti. Druga stvar je, ali bo denar res šel v prave roke ali …
Ja res,knjig v šoli naj ne bi uporabljali,in tudi nosili s seboj.Uporabljali naj bi samo delovne zvezke,več za zdravje otrok