Zaradi uveljavitve Evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) bodo morali starši polnoletnih dijakov, ki bodo želeli oditi na govorilne ure ali prejemati obvestila eAsistenta, zato dobiti privolitev svojega otroka. 

Dijaki bodo svojo odsotnost opravičevali sami

Foto: Državni zbor Maja Makovec Brenčič "Polnoletni dijaki bodo morali dati soglasje, da lahko starše obveščamo o ocenah, izostankih, prav tako, da jim starši opravičujejo izostanke," uveljavitev uredbe v praksi pojasnjuje Fani Al-Mansour, iz Zveze srednjih  šol in dijaških domov, sicer dolgoletna ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad. Dijaki bodo dali eno soglasje, kjer bo navedeno vse našteto.

"GDPR ne dopušča več dajanja splošnih soglasij, privolitev mora biti prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. Vsak namen obdelave potrebuje ločeno privolitev," pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič.  

Če starši torej ne bodo obveščeni o izostankih, kdo bo dijakom pisal opraviličila? Bodo morali v šolo prinašati opravičilo zdravnika?
"Dijaki si bodo sami opravičevali odsotnost. Razrednik bo, tako kot do sedaj, presodil, ali bo upošteval opravičilo," pojasnjuje Al-Mansourjeva. 

Ministrstvo: To ni nič novega

Uveljavitev uredbe je precej razburila javnost, kar ministrstvo preseneča, saj pravijo, da se "nič ne spremenija" in da je "takšna ureditev veljala že doslej". To potrjuje tudi Al-Mandourjeva: "To je sicer veljalo že doslej in ni novost. Mnoge šole imamo na tem področju že utečeno prakso podajanja soglasij polnoletnih dijakov." Posamezni dijaki tako že zdaj staršem ne dovolijo vpogleda v ocene in izostanke. Ravnatelji menijo, da prepovedi dijakov tudi v prihodnje ne bodo množične. 

"Bistvena novost, ki jo je glede soglasij za obdelavo osebnih podatkov prinesla GDPR, je v tem, da vsak namen obdelave osebnega podatka potrebuje ločeno privolitev, ki pa mora biti prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna," še pojasnjujejo na ministrstvu. 

"Z novo ureditvijo se je situacija obrnila"

Foto: Profimedia Dijaki "Kolikor nam je poznano, je tudi do sedaj polnoletni dijak mogel zahtevati od šole, da staršem ni posredovala ocen. Z novo ureditvijo se je situacija obrnila," ugotavlja Anton Meden iz Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Medtem ko so polnoletni dijaki doslej od šole lahko zahtevali, da njihovih ocen in izostankov ne razkrijejo staršem, bodo s 1. septembrom starši morali za vpogled v ocene in izostanke otroka prositi za dovoljenje

"Zagotovo bo novo pravilo družine postavila pred dodaten izziv urejanja odnosov," pravi Meden. "Prepričani smo, da v velikem številu družin starši ocene dijakov izvedo od njih samih in ne šele od razrednikov oziroma profesorjev. Verjetno bodo v večini takih družin starši svojemu dijaku uspeli razložiti, da z dnem ko postane polnoleten, poleg vseh pripadajočih pravic prevzame tudi polno odgovornost za svoja dejanja in svoje bivanje. Dokler del te odgovornosti (bivanje, finančno podporo, ...) namesto otroka sprejemajo starši, smejo ti upravičeno pričakovati, da bo ta na njih prenesel tudi del svojih pravic in bodo z uspehom šolanja seznanjeni."

Z 18. letom po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ugasne  roditeljska pravica, vendar so starši otroka, ki se šola, dolžni preživljati. Dejstvo pa je, da 18-letniki še niso povsem samostojni in odgovorni. "Pred večjim izzivom bodo otroci, katerim starši v času vzgoje niso uspeli postaviti ustreznih mej. Ti otroci bodo dobili le še dodatno priložnost izvajanja svojih pravic ob izmikanju odgovornostim. Z novo ureditvijo je tem dijakom država naredila medvedjo uslugo. Podobno kot, če bi banka odobrila kredit nekomu, ki ga ni zmožen odplačevati," pravi Meden.

"Računamo na skrbnost staršev in modrost učiteljev"

"Ob vsem navedenem lahko le ponovno računamo na skrbnost staršev in modrost učiteljev, da bodo, ko bo treba pomagati mlademu človeku, vseeno našli pot drug do drugega. Konec koncev kljub gori predpisov težko najdemo takšnega, ki bi lahko preprečil pogovor dveh odraslih oseb (razrednika in starša) o tretji odrasli osebi (dijaku), še sploh če ja tak pogovor zgolj dobronameren," še dodaja Meden, ki opozarja tudi, da o spremembi, ki pomembno posega tako v družinsko kot šolsko življenje, ni bila opravljena nobena razprava.

Varstvo podatkov ali ščitenje otrok pred njihovimi starši?

"Težko sprejemamo argumentacijo, da je bilo treba pravilnike ravno sedaj prilagoditi zakonodaji, ki je v veljavi že dalj časa in se v zadnjem obdobju ni spremenila. Še najmanj primerno pa je sklicevanje na Splošno uredbo o varstvu podatkov, saj je osnovni namen le te varovanje posameznikov nasproti velikim sistemom in ne ščitenju otrok pred njihovimi starši," pravi Meden.