Osemintridesetletni Ivan Rajević je bil spoštovan zobozdravnik v rodnem Laškem, Velenju in Celju, a nekaj v njem ga je gnalo k zločinu. Spomladi 2017 je v bloku v knežjem mestu napadel ženo, mamo njunih dveh otrok, s katero sta bila v ločitvenem postopku. Pred morda usodnimi vbodi jo je rešil eden od stanovalcev. Po priznanju krivde je prestal štiriletno zaporno kazen, že na Dobu pa navezal stike s 45-letno Suzano M.

Operacija ji je rešila življenje

Potem ko je spet zadihal svobodni zrak, sta postala par. Toda tukaj je bilo kmalu vse narobe. "Rad bi bil z mano 24 ur na dan, zasledoval me je in občudoval. A to ni bilo normalno, plašilo me je. Ves čas je konzumiral tudi ogromne količine droge in bil večino časa pod njenim vplivom," je na celjskem sodišču predlani pričala Suzana, ki je hotela končati turbulentno razmerje, oziroma bi pristala, da ostaneta prijatelja.

Da bi mu ubežala, se je večkrat preselila, a jo je vsakič našel, s sabo pa naj bi jo tudi potegnil v uživanje mamil, predvsem kokaina in heroina, "ves čas je imel denar, od kod, ne vem".

Nazadnje naj bi tudi on pristal, da bosta le prijatelja, in ob slovesu na hodniku večstanovanjske stavbe v Celju, med katerim sta uživala drogo, sta se objela. Takrat jo je zabodel in ji poškodoval prsni koš, jetra in ledvico. Da je bilo njeno življenje ogroženo, je na sodišču potrdil kirurg dr. Slaviša Mihaljević: "Brez takojšnje operacije ne bi preživela."

Kot bi nož sam poletel

Izvedenka psihiatrične stroke Karin Sernec je pri Rajeviću ugotovila odvisnost od psihoaktivnih snovi ter diagnosticirala mešano, narcistično-disocialno osebnostno motnjo, svet doživlja izrazito črno-belo. Njegova zmožnost obvladovanja v kritičnem trenutku je bila zmanjšana, vendar ne bistveno.

"Suzano sem zabodel, nisem pa ji hotel vzeti življenja," je pred sodnico Leonido Jager v solzah zatrjeval Rajević. "Tistega 6. januarja sva se srečala, ko sem šel domov. Oba sva bila slabe volje, ker sva se razhajala. S taksijem sva se odpravila v Faraona, od tam pa v njeno stavbo, odločila sva se, da se v pritličju pogovoriva, ob tem sva uporabila prepovedane substance. Pribor zanje, folija in nož, je bil skrit v njeni stavbi. Debatirala sva kakšne tri ure in medtem sem z nožem delal črtice in kadil heroin na foliji. Situacija med nama je bila takrat komplicirana, ker sva imela oba veliko zamer, čeprav, ironično, brez realnega temelja. Jaz sem jo imel in jo imam še danes izredno rad. Najino obtoževanje drug drugega se je razvilo v spor, sledilo je obojestransko poniževanje, z njene strani še hujše. Ko sem hotel iti, je rekla, da sem 'pička, če grem'. Med kreganjem sem držal nož, zaradi delanja črtic, in v afektu sem storil, kar sem. To je bil trenutek, ko se nisem mogel obvladovati, in bilo je, kot bi nož sam poletel."

Kazen zanj pomeni konec življenja

Priznati je bil pripravljen krivdo za poskus uboja, toda sodnica Jagrova ga je vendarle obsodila za poskus umora, za katerega je predpisana strožja kazen. S 17 leti zapora se ni sprijaznil in oba, on sam in njegov zagovornik, odvetnik Tomaž Kocjan, sta se pritožila.

Rajević je višjemu sodišču sporočil, da se želi Suzani javno opravičiti, Kocjan pa je predlagal oprostitev ali razveljavitev sodbe, češ da prvostopenjsko sodišče v njej ni navedlo zakonitih znakov kaznivega dejanja, ampak so bili njihovi zaključki abstraktni in povsem nedokazljivi. Ob tem je bila velika teža dana oteževalnim okoliščinam, olajševalnim pa praktično nikakršna. 

K besedi se je ob zaključku današnje pritožbene seje javil tudi Rajević: "Prišel sem braniti svoje življenje, saj ta kazen, 17 let zapora, zame pomeni konec življenja."

Višji sodniki bodo odločitev v skladu z zakonom sprejeli v mesecu dni.