Včeraj je potekel rok, do katerega so se lahko vsi posamezniki samoprijavili, da oddajajo stanovanje. Če se niso, je zelo verjetno, da jih ne bodo odkrili, saj ne bodo med okrog 500 fizičnimi osebami (od več kot milijona zavezancev). Približno toliko jih namreč na leto preverijo davčni inšpektorji. Ko smo še oddajali napoved dohodnine, so naše podatke primerjali s kontrolnimi podatki izplačevalcev. Če kaj ni štimalo, hop cefizelj. Pri stanovanjih sistemski nadzor ni mogoč. Resne in zanesljive evidence, koliko stanovanj se oddaja in po kakšni ceni, ni. So le ankete in ocene, na podlagi katerih pa ni mogoče učinkovito pobirati davkov. Če verjamemo popisu, je razlika med napovedmi in dejanskim stanjem od velike do ogromne, nepobranih davkov pa je za več milijonov evrov. Odgovor ministrstva za finance, da bo rešitev prinesel nov informacijski sistem na Dursu, je navadna neumnost.

Le višja najemnina? Gotovo se večina najemnikov stanovanj na črno priduša, da bi bil edini rezultat boljšega nadzora višja najemnina. To zadnje najbrž drži, ampak ker je najemnina, ki jo plačujejo, neobdavčena, so vsi drugi davki toliko višji. Mimogrede, dohodnino plačajo tudi delavci, ki prejemajo minimalno plačo.

Če že nočemo učinkovito pobirati davka od najemnin, ga pobirajmo od nepremičnin. Evidenca o lastništvu obstaja in kaj drugega počnejo tisti s petimi stanovanji, kot da jih oddajajo?! Nobenega razloga ne najdem, zakaj bi bila Slovenija davčna oaza za male nepremičninske magnate.