Ko se je oče slavnega Pitagore (582-496 pred našim štetjem) nekoč odpravil v znamenite Delfek prerokovalcem, naj bi mu ti bili dejali: "Tvoj sin bo po lepoti in modrosti presegel ljudi vseh časov." Ali to drži, ne vemo, vemo pa da je Pitagora živel v času, ko je grška civilizacija doživljala velik razcvet. Nastala so prva prozna dela, izumili so kotomer in vodno tehtnico, prvič se pojavi globus Zemlje, zemljepisne karte so čedalje popolnejše. Na otoku Samos živeči Pitagora je bil v dobi tega razcveta nekakšna ikona polihistorja. Vsestranski modrec, ki je v času, ko so na grškem vladale tunike, že nosil hlače, se je ukvarjal tako z geometrijo, filozofijo kot z glasbenimi intervali. Prvazaprav so Pitagoro častili tudi kot polboga; ljudje okoli njega so verjeli, da lahko ustavi epidemije kuge in razblini nevihte s točo.
|
Če želiš, da tvoje telo oslabi, potem spolno občuj. Pitagora, na vprašanje učenca o primernosti spolnega odnosa |
|
Številni mladi Grki iz aristokratskih družin so si žeželi, da bi se izobraževali pri Pitagoru. Mojster vseh mogočih znanosti je namreč zelo skrbo vzgajal svoje duhovne naslednike. Svoje učence je izbiral najprej po metodi fiziognomije. Kandidati, ki so premogli telo primernih mer, so nato stopili na težko pot učenja. Prva tri leta jim mojster ni namenil niti pogleda, nadaljnih pet let niso smeli pred njim spregovoriti besede. Kdor je prestal težke preizkušnje, je postal član takrat verjetno najbolj elitnega kluba intelektualcev, ki je v najboljših časih štel okoli 600 članov. Pitagora ni bil mačist, saj je v svojo druščino sprejemal tudi ženske.
Pitagorejci so se morali držati strogih pravil. Uživanje mesa, alkohola in spolno občevanje so bili strogo prepovedani, saj naj bi uničevali človeka. Pitagora, ki je verjel v reinkarnacijo duš, je menil, da bi z uživanjem mesa v naslednjem življenju postali žival. Učence je navajal k prehranjevanju pretežno z zelenjavo. Marsikatera zapoved, ki jih je postavil svojim učencem, je bila bizarna. Kot denimo: " Nikoli ne uriniraj proti soncu. Zadnjico si umivaj z oljem". Skupnost pitagorejcev je bila sicer organizirana kot komuna. Večino materialnih dobrin so si njeni člani po bratsko delili, intelektualne inovacije pa so tudi šle na rovaš celotne skupnosti in ne posameznika.
Pitagorov izrek |
|
Izraža zvezo med med ploščinami kvadratov nad stranicami pravokotnega trikotnika. |
Na nek način je težko verjeti, da je Pitagora iz matematike naredil vedo, ki temelji na znanstveni argumentaciji in hkrati številke povezoval z vrednotami, kot je denimo poštenost. Priseganje na znanost in mistiko hkrati je bila nemara posledica dolgoletnega potovanja po babilonskih deželah, kjer so bile prisotne številne religije. Takrat je tudi dobil navdih za svoj znameniti izrek, saj so ga v Babilonci takrat de facto že poznali, le formule niso znali postaviti in zapisati. Kdaj se je vrnil na otok Samos, ni znano, je pa takrat ustanovil svojo šolo. Pitagora ni samo vzbujal občudovanja, ampak tudi sovraštvo. Ker je tiraniji, ki je bila v takratnih grških državah običajna oblika vladavine, odrekal legitimnost, si je nakopal jezo samoškega tirana Polikrata, ki je na njegovo šolo večkrat naščuval razbijajočo množico.
Po enem izmed teh napadov, naj bi ostareli Pitagora imel vsega zadosti in se zavlekel v neko votlino. Tam je skoraj 90-letni Pitagora nehal uživati hrano - in umrl.