Podjetja, ki dajejo na trg embalažo, morajo plačevati stroške ravnanja s tovrstnim odpadkom, vendar tovrstne okoljske dajatve ne plačujejo subjekti, ki dajo v promet manj kot 15 ton embalaže letno. "Ugotavljamo, da je prag 15.000 kg postavljen previsoko, kar je prav gotovo eden od razlogov za težave na področju ravnanja z odpadno embalažo," pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO).
Odpadno embalažo bodo zavračali
Vladni podatki kažejo, da je tako imenovana embalažnina plačana za okoli 120 tisoč ton odpadne embalaže, medtem ko je je na trg odložene za kar 371 tisoč ton. Če ministrstvo zadeve ne bo uredilo, se bo po oceni Mateje Mikec, direktorice podjetja Interseroh - zbiranje in predelava odpadnih surovin, dogajalo ali pa se že dogaja, da bo ta ločeno zbrani odpadek šel kar na odlagališča. V njihovi družbi so so se že odločili, da bodo v letih 2013 in 2014 prevzemali le tisto količino komunalne odpadne embalaže, ki jo dajejo na trg njihovi zavezanci oz. je zanjo plačana embalažnina.
Ministrstvo že več let opozarjajo, naj spremeni zastarelo uredbo, ki je bila pripravljena še v času, ko se še niso zbrale takšne količine odpadne embalaže, a se na tem področju po besedah Mikčeve ni zgodilo nič.
Ministrstvo brez konkretnih predlogov
"Na direktoratu za okolje načrtujemo natančen pregled veljavne zakonodaje o embalaži, vključno s ponovnim pregledom skladnosti z evropsko direktivo," pravijo an MOK. "Trenutno potekajo razgovori z gospodarskimi subjekti, ki so delujejo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Konec oktobra načrtujemo sejo komisije za embalažo in odpadno embalažo, ki deluje kot posebno posvetovalnotelo ministrstva, na kateri bomo pregledali vse predloge gospodarskih subjektov za spremembe sistema ravnanja z odpadno embalažo."
Konkretni predlogi sprememb zakonodaje še niso pripravljeni.
Naši proti vašim – zelo drugače<br />Ko si tam v dvorani in veš, da je na tribunah deset tisoč ljudi, …
če so Karela nagnali zaradi "smeća", tudi sedanjega je treb poslati v maloro.