Vladni podatki kažejo, da je tako imenovana embalažnina plačana za okoli 120 tisoč ton odpadne embalaže, medtem ko je je na trg odložene za kar 371 tisoč ton. "Kot družba za ravnanje z odpadno embalažo bomo v letih 2013 in 2014 prevzemali le tisto količino komunalne odpadne embalaže, ki jo dajejo na trg naši zavezanci, torej je zanjo plačana embalažnina," so zato napovedali v podjetju Interseroh.

Gospodarska škoda

Interseroh poziva ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), naj sprejme akt, ki bo določal, kolikšen delež embalaže morajo tovrstne družbe pobirati pri posameznih komunalah. Še več, to je ministrstvu naložilo tudi upravno sodišče, a je MKO odločitev sodišča zavrnilo, saj naj ne bi obstajala ustrezna pravna podlaga za takšno ureditev. Kljub temu MKO na svoji spletni strani določa deleže, ki naj bi jih pobrali; če tega ne storijo, podjetja tudi sankcionira, pravijo pri Interserohu.

"MKO ni sposobno ustvariti pravnega reda na področju ravnanja z odpadno embalažo, s tem pa povzroča Sloveniji ekonomsko in okoljsko škodo," je prepričan pomočnik direktorice Matej Resnik. Z ministrstva nam bodo odziv na navedbe poslali danes.

Netransparentno

V Zbornici komunalnega gospodarstva ob tem podpirajo ustanovitev družbe Embakom, ki naj bi prav tako odvažala in predelovala odpadno embalažo. Konzorcij med drugim sestavljajo ljubljansko javno podjetje Snaga in še šest komunalnih podjetij iz drugih občin ter zasebno podjetje Komteks. "Javna podjetja bodo z javno opremo, deloma financirano tudi iz evropskih sredstev, delala za neko neznano podjetje Komteks – gre za prelivanje sredstev med javnim in zasebnim, v resnici pa za željo po velikem monopolu," meni direktorica Interseroha Mateja Mikec. Za pojasnila smo se obrnili tudi na omenjeno zbornico, a odgovore še pričakujemo.