Leta 2015 slabih 7 tisoč prostih delovnih mest, letos že 13.367

Povpraševanje delodajalcev iz zdravstva in socialnega varstva (kamor sodijo tudi domovi za ostarele) po delavcih je v porastu že več let. Delodajalci iz te dejavnosti so v prvih desetih mesecih letošnjega leta Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) sporočili 13.367 prostih delovnih mest, so za Žurnal24 povedali v Službi za zaposlovanje in analitiko ZRSZ. "Za primerjavo, pred petimi leti, torej leta 2015, so delodajalci v enakem obdobju Zavodu sporočili 'le' 6.877 prostih delovnih mest," dodajajo.

Ker se je v enakem obdobju zmanjšalo število brezposelnih, ki iščejo zaposlitev v tej dejavnosti, se je razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela povečal. Na ZRSZ ocenjujejo, da je to eden izmed razlogov, zaradi katerega se ti delodajalci soočajo s težavami pri zagotavljanju zadostnega števila ustreznih delavcev. Temu, kot kaže, pritrjujejo tudi delodajalci v zadnji raziskavi ZRSZ. 

Največ težav pri iskanju bolničarjev negovalcev, strokovnjakov za zdravstveno nego, strežnikov in gospodinjskih pomočnic ...

Zavod namreč med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi dvakrat na leto izvaja raziskavo Napovednik zaposlovanja, katere namen je vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja ali zmanjšanja števila zaposlenih ter morebitne trenutne in predvidene prihodnje težave pri kadrovanju. "V zadnji raziskavi je prav za dejavnost zdravstva in socialnega varstva značilen najvišji delež delodajalcev, ki v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. 61,5 % delodajalcev iz omenjene dejavnosti predvideva, da bodo v prihodnosti imeli težave z iskanjem kadra," pravijo v Službi za zaposlovanje in analitiko na ZRSZ.

Doslej so največ težav imeli pri iskanju bolničarjev negovalcev v zavodih, strokovnjakov za zdravstveno nego, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnic, delavcev za zdravstveno in socialno oskrbo na domu ter zdravnikov specialistov splošne medicine.  

"Niso se postarali le stanovalci, postarali so se tudi naši zaposleni"

Foto: Profimedia dom za upokojence Da se domovi za starejše v zadnjih letih resno soočajo s pomanjkanjem kadrov, "predvsem na delovnih mestih do pete stopnje izobrazbe", opažajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Za leto 2019 so naredili analizo uspešnosti razpisov za posamezne poklice in ugotovili, da so razmere zaskrbljujoče zlasti pri poklicih, kot so kuhar, kjer je bilo uspešnih le malo več kot 16 odstotkov razpisov, bolničarji negovalci, delovni terapevti, fizioterapevti in srednje medicinske sestre. "Pri vseh teh poklicih je bila uspešnost razpisov manj kot 50 odstotkov," dodajajo.

Kadrovsko krizo pa po njihovih besedah občutijo tako stanovalci kot tudi zaposleni, ki so zato še dodatno obremenjeni – in to v dejavnosti, kjer je delež invalidov med zaposlenimi že talo nadpovprečen. "Niso se postarali le stanovalci, ki prihajajo v domove z vse večjimi zdravstvenimi težavami, postarali so se tudi naši zaposleni," pravijo na SSZS. Da bi zadostili vsem zahtevam in potrebam, pa domovi potrebujejo približno 25 odstotkov več kadra za izvajanje zdravstvene nege ter zdravstvene rehabilitacije in 25 odstotkov več kadra za izvajanje socialne oskrbe.

"Delodajalci s področja zdravstva in socialnega varstva že več let opozarjajo na pomanjkanje kadra. Na ZRSZ opažamo, da v tej dejavnosti iskalci zaposlitve vse pogosteje poudarjajo veliko obremenitev pri delu in neugoden delovni čas ob relativno nizkem plačilu. Z vidika obsega potreb delodajalcev v zdravstvu in socialnem varstvu pa je še posebej zaskrbljujoče, da se več iskalcev zaposlitve, ki so se izobraževali za delo v teh dejavnostih in imajo že tudi ustrezne delovne izkušnje, ob prijavi pri Zavodu odloči za iskanje zaposlitve (zaposlitveni cilj) v drugem poklicu," opozarjajo na ZRSZ. 

Za 2021 že napovedanih 2577 novih zaposlitev

Po podatkih raziskave so sicer splošni obeti delodajalcev za prvo polovico leta 2021 pozitivni, delodajalci napovedujejo 1,3-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 26 tisoč zaposlitev, največ v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu.

A kot dodajajo na ZRSZ, od tega napovedujejo 2577 zaposlitev v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo. Najbolj iskani poklici v tej dejavnosti pa so poklici za zdravstveno in socialno oskrbo, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, strokovnjaki za zdravstveno nego, bolničarji negovalci v zavodih in strokovni sodelavci za zdravstveno nego.

In kako se na veliko povpraševanje delodajalcev odzivajo na ZRSZ? Kot pravijo, kandidate vseskozi pripravljajo na zaposlitev v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, pri čemer se ne omejujejo le na "zdravstvene profile", temveč skušajo motivirati tudi iskalce drugih poklicev za delo v DSO. V pomoč so jim lahko programi usposabljanja v okviru Aktivne politike zaposlovanja (npr. socialni oskrbovalec, družabnik starejših oseb, ipd), prav tako pa DSO-jem nudijo pomoč pri iskanju delavcev, kot so kuharji, kuhinjski pomočniki, čistilke, ipd., ki jih v DSO-jih prav tako nujno potrebujejo. 

PKP 6 bo vsaj začasno prinesel korenite spremembe pri definiciji primerne zaposlitve

Brezposelne osebe sicer na ZRSZ napotijo na objavljena prosta delovna mesta na podlagi zaposlitvenih ciljev, ki jih brezposelna oseba in njen svetovalec opredelita v zaposlitvenem načrtu, enako velja tudi pri napotitvi brezposelnih oseb v programe javnih del, a bo PKP 6 vsaj začasno prinesel korenite spremembe pri definiciji t. i. primerne zaposlitve. Ukrep, ki ga je na tiskovni konferenci vlade predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, je sicer namenjen predvsem zagotovitvi dodatnih kadrov delodajalcem iz zdravstva in socialnega varstva, ki jih, kot rečeno, kritično primanjkuje že dalj časa, zaradi epidemije pa je stanje v nekaterih enotah že skorajda nevzdržno.

In kakšni bodo učinki sprejetega zakona? "Ocene učinkov na Zavodu ne moremo podati, saj se na izvedbo v tem trenutku po sprejemu zakona šele pripravljamo," odgovarjajo.

Tudi napotitev preko javnih del je po mnenju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije vedno dobrodošla - pri tem sicer ne gre za osnovno dejavnost, temveč denimo za programe družabništva in spremljanja stanovalcev, ki osnovno dejavnost dopolnjujejo.

"Reševanje kadrovske krize mora nujno temeljiti na dodatnih javnih sredstvih"

"Delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je odgovorno in zahtevno. Dodatne obremenitve prinašajo še zastareli kadrovski normativi, ki niso sledili spremenjenim potrebam stanovalcev, kar se slej kot prej žal pokaže tudi na zdravju zaposlenih in zadovoljstvu z delovnim okoljem," pa na vprašanje, zakaj se ljudje otepajo dela v socialnih zavodih, odgovorijo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Po njihovem mnenju potrebujemo sistemske rešitve, s katerimi bi deficitarna delovna mesta postala privlačnejša za iskalce zaposlitve.

"Reševanje kadrovske krize pa mora nujno temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami pokrijejo skoraj 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli plačati višjih cen oskrbe zaradi dodatnih zaposlitev. Prav tako pa je nujno, da zaposleni za svoje delo prejmejo ustrezno plačilo, kar konkretno pomeni, da si nedvomno zaslužijo višje plače," še dodajajo.

Do konca oktobra zaradi kršitev obveznosti odjavili 1250 oseb

Zavod za zaposlovanje sicer ne vodi evidence o vrsti delovnega mesta, na katerem je brezposelna oseba zavrnila zaposlitev, so pa v letošnjem letu do konca oktobra zaradi kršitev obveznosti odjavili 1250 oseb, najpogosteje zaradi neaktivnosti pri iskanju zaposlitve.

dezurni@zurnal24.si