Ob 60. obletnici ustanovitve organizacija skupaj z ministrstvom za zdravje organizira simpozij o neenakostih v zdravstvu. Simpozij bodo posvetili neenakostim v zdravstvu in pomenu primarnega zdravstva. Marijan Ivanuša iz predstavništva WHO v Sloveniji je poudaril izjavo generalne direktorice WHO Margaret Chan, da "se moramo z vso skrbjo posvečati deprivilegiranim in ranljivim skupinam prebivalcev. Te skupine so pogosto skrite, živijo v barakarskih naseljih ali oddaljenih podeželskih krajih in imajo majhen politični vpliv".

Margaret Chan je poudarila, da zdravstveno varnost ogrožajo najrazličnejše nevarnosti. Na zdravje lahko vplivajo tudi gospodarske spremembe, ki lahko nenadoma povzročijo nove bolezni. Tudi humanitarne krize, spremembe podnebja ali uničenje okolja, bioterorizem in druge akutne nevarnosti za zdravje.

Sodobna epidemija: prekomerna telesna teža
V zadnjih dveh desetletjih sta se prekomerna telesna teža in debelost po vsej Evropi drastično povečali. Zaskrbljujoči pa so podatki o predebelih otrocih. Tako je v Evropi predebelih že več kot 5 milijonov šolajočih se otrok, številka pa se vsako leto poveča kar za 300.000 otrok.

Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj nezdravih prehranskih navad in debelosti, je trženje nezdrave hrane otrokom. Ker je na otroke mogoče zlahka vplivati, so v tem kontekstu ena izmed najbolj ranljivih skupin. Oglaševanje zdravju nenaklonjene hrane pa ima lahko vpliv tudi na starše otrok. Ti namreč z vzgojnimi ukrepi, ko otrokom za nagrado ali tolažbo (po)nudijo obljubljeno čokolado ali bonbon, nehote in nevede še dodatno pripomorejo k uspešnemu oglaševanju teh izdelkov.

Organizacija WHO

se med drugim zavzema za boj proti sodobni epidemiji, prekomerni telesni teži in za skrb za ranljive skupine ljudi na svetu.

Življenjska doba Slovenk in Slovencev
Leta 2002 so moški v Sloveniji živeli 3,4 leta manj kot v starih članicah Evropske unije (EU-15), vendar pa 3,5 leta dlje kot v novih članicah (EU-10).  Vzrok za prezgodnjo umrljivost so predvsem poškodbe (v 40 %), rak v 18 % ter bolezni srca in žilja v 16 %.

Pri ženskah je stanje nekoliko drugačno, saj so prebivalke Slovenije leta 2002 živele le 1,3 leta manj kot prebivalke EU-15 in 3,3 leta dlje kot prebivalke novih članic. Najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost so tudi pri ženskah poškodbe (v 31 %).

Razlike med regijami
Koordinatorica pilotnega programa Vlaganje v zdravje in razvoj v Pomurju Tatjana Buzeti je izpostavila razlike med regijami, ki se poznajo tudi v Sloveniji. Kot primer je navedla, da je življenjska doba moškega v Pomurju v povprečju za tri leta krajša, življenjska doba ženske pa dve leti krajša od slovenskega povprečja.

V okviru pilotnega projekta želijo izboljšati zdravje, življenjski slog in kakovost življenja ljudi v regiji z zmanjšanjem ekonomskega in socialnega zaostanka regije, zagotoviti trajnostni razvoj in razvoj človeških virov. Doseči želijo tudi razumevanje zdravja kot razvojnega kapitala regije in obratno, pospešiti socialni in ekonomski trajnostni razvoj za boljše zdravje, je še pojasnila Buzetijeva.

Marijan Ivanuša opozarja, da se moramo posvečati ranljivim skupinam prebivalcev.

Pomembni mejniki delovanja organizacije WHO
Med pomembnimi mejniki delovanja organizacije so izpostavili leto 1950, ko so začeli z masovno imunizacijo otrok pred tuberkulozo. Leta 1955 so sprožili kampanjo za izkoreninjenje malarije, leta 1965 je bila ustanovljena mednarodna agencija za raziskave raka, leta 1974 pa so začeli z izvajanjem razširjenega programa cepljenja proti otroški paralizi, davici, oslovskemu kašlju, tetanusu, ošpicam in tuberkulozi.

Leta 1977 je WHO objavila prvi seznam esencialnih zdravil, ki so ključna za zdravljenje bolezni, pomembnih v svetovnem merilu, leto kasneje pa so v Alma-Ati na konferenci o primarnem zdravstvu za cilj postavili doseči zdravje za vse. Leta 1979 je WHO dosegla izkoreninjenje črnih koz, leta 1988 pa je generalna skupščina WHO sprejela resolucijo o nediskriminaciji oseb, ki imajo aids. Leta 2001 so pod pokroviteljstvom WHO proti ošpicam cepili 600 milijonov otrok, s čimer se je globalna umrljivost zaradi te bolezni zmanjšala s 750.000 na 195.000 otrok.

Zakon o tobaku
Leta 2003 pa je generalna skupščina WHO sprejela okvirno konvencijo o tobaku, ki je spodbudila tudi sprejem slovenskega zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov leta 2007, je še izpostavil Ivanuša.

Slovenija je država z eno od najnižjih razširjenosti kajenja, posebno pri mlajših moških in moških srednjih let ter pri ženskah. Pri moških je najnižja v EU-10. Najbolj kadijo mlajši odrasli, tako moški kot ženske. Umrljivost zaradi pljučnega raka pri moških je najnižja med EU-10, pri ženskah pa je na ravni povprečja. V primerjavi z EU-15 je presežek umrljivosti zaradi pljučnega raka 30 % pri moških in 20 % pri ženskah.