Ukrepi. Dolžniki ne bodo mogli več zavlačevati postopka izvršbe z ugovori, češ da upnika ne poznajo. Upnik bo namreč lahko v takšnih primerih sodišču poslal naročilnico ali pogodbo z dolžnikovim podpisom, s katero bo dokazoval obstoj poslovnega razmerja. "Kljub ugovoru dolžnika bo izvršba tekla naprej, sredstva na dolžnikovem računu pa bodo blokirana," pojasnjuje državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec.

Gre za enega od predlogov, s katerim vlada poskuša pomiriti obrtnike; sprejela naj bi ga še ta teden. Prav tako naj bi bil ta teden na mizi ministrskega zbora predlog, da bo moral dolžnik, ki bo predlagal prisilno poravnavo, upnikom ponuditi vsaj 30-odstotno poplačilo terjatev najpozneje v dveh letih.

Še ta mesec pa naj bi začel veljati tudi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, po katerem plačilni roki za javne ustanove ne bodo smeli biti daljši od 30 dni, za zasebne pa ne daljši od 60 dni (razen če se bodo podjetja pisno dogovorila za daljši plačilni rok, ki pa ne bo smel biti daljši od 120 dni). Kadar podjetje zneska ne bo poravnalo v roku, bo moralo svoj dolg prijaviti v večstranski obvezni pobot. Če tega ne bo storilo, ga lahko doleti globa od sto do deset tisoč evrov, odgovorno osebo pa od 50 do pet tisoč evrov.

Dolžniki, ki bodo svoje račune prijavili v obvezni večstranski pobot, bodo lahko kot doslej uveljavljali odbitek vstopnega davka, sicer pa ne.

Pobote bo do konca leta izvajal Ajpes, nato pa bo vlada izbrala koncesionarje. Dolžnik bo potreboval digitalno potrdilo, da bo svojo obveznost vpisal v elektronski sistem. Za pobot, ki je trenutno še prostovoljen, Ajpes zaračunava tisočinko od dejansko pobotanega zneska.