"Prihajamo do zaključka, da tudi ob velikih nesrečah, kot so namerni dogodki, ne bi bilo škodljivih vplivov na prebivalstvo Kopra in Ankarana," pojasnjuje eden od avtorjev študije Stojan Petelin. Upoštevali so številne predpostavke, kljub temu pa je raven tveganja pod mejo dovoljenega, še pravi. Študijo je pri fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze naročil investitor v terminal družba TGE Gas Engineering.

Po mnenju avtorjev je ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov skupno tveganje, ki vključuje tudi tveganje za okoliške prebivalce, zanemarljivo. Morebitne žrtve ocenjujejo na 50 v 100 tisoč letih.

Nevarnost bo celo manjša
Avtorji kot zelo majhno ocenjujejo tudi možnost trka v Tržaškem zalivu. Na 50 let naj bi se zgodil le en trk, ob 100-odstotnem povečanju pa en trk v 38 letih. Plovba bo po trditvah avtorjev še celo varnejša zaradi nove nadzorne službe ladijskega prometa.

Nevarnosti naj ne bi bilo tudi ob vžigu, saj zemeljski plin ni eksploziven, pravijo v študiji, 100-odstotna smrtnost pa bi nastopila le v okolici tankerja oziroma v radiju od 100 do 200 metrov.

Niso utišali dvomov
Poslanec SD Luka Juri pa v izjavi za javnost opozarja, da je študija, katere naročnik in plačnik je "namreč prav tisti, ki agresivno pritiska na državo za plinski terminal", v nasprotju z zaključki podobne študije, "ki jo je ista raziskovalna skupina pod vodstvom istega človeka izdelala lani".

Podobno meni poslanec Zares Franco Juri, ki opozarja, da "morda ni slučaj, da se je ocena prve faze raziskave Pomorske fakultete pojavila z vidno naglico prav v času, ko poteka v DZ razprava o resoluciji strategije za Jadran in (ne)dopustnosti plinskih terminalov v bližini naseljenih območij".