O življenju v času druge svetovne vojne in po koncu je bilo prelitega že veliko črnila; malo manj pa je bilo znanih podatkov glede usode otrok, ki so jih leta 1945 zaprli v taborišče Šterntal (danes Kidričevo) in kasneje na grad Ormož. Danes bo na Ptuju po zaslugi Študijskega centra za narodno spravo javnosti s filmom Ormoški Petriček prvič predstavljena zgodba dveh posameznikov, ki sta bila zaprta.

Hubert Kaspar in Terezija Tomažič sta bila kot otroka zaprta na Šterntalu, nato pa na gradu; danes živita v okolici Maribora. "Izhajala sta iz okolice Pohorja in eden od njunih staršev je bil Nemec. Predvsem so bili "dobro stoječi". Zato jih je povojna oblast poskušala uničiti. Najprej so ubili oba očeta, čez nekaj tednov so prišli še po mamo in otroke ter jih odpeljali. Terezijino mamo so nato izpustili, Hubertovo mamo pa so ubili. To so poskušali čim prej spraviti iz podzavesti, vsi so se šolali in bili zelo pridni," nam je o njuni zgodbi povedal Damjan Hančič iz Študijskega centra za narodno spravo.

Nekatere starše so takrat strašili s tem, da bodo njihove otroke peljali v Sibirijo. Veliko otrok je po koncu čakalo, da jih mame pridejo iskat – a te ženske niso bile več med živimi.

Vseh zapornikov je bilo med 10.000 in 12.000 (od tega naj bi jih umrlo med 800 in tisoč), otrok nekaj sto.

Prvo stradali, nato se najedli in umrli

Od 12. avgusta dalje so vodili mrliško knjigo, iz katere je razvidno, da je umrlo 38 otrok. Precej jih je umrlo že zelo kmalu po prihodu na grad Ormož. O njihovem žalostnem koncu sicer pričajo zapisi, ki jih je v mrliški knjigi odkril Branko Šumenjak. "V Šterntalu so otroci živeli v zelo slabih razmerah. Ko so jih prepeljali na grad, so domačini za njih zbirali hrano in otroci so se lahko prvič po več tednih najedli po mili volji. Problem je bil v tem, da so imeli vsi skrčene želodce in jih je zaradi tega veliko umrlo takoj po prihodu," nam je dejal Hančič in dodal, da se mu je med ustvarjanjem filma Ormoški Petriček najbolj vtisnilo v spomin, "ko je gospa Terezija govorila o delu, ko so prišli po družino. Očeta so takrat že ubili, a tega oni niso vedeli. Mami so zato dali na razpolago, naj se loči ali pa družino izselijo. Mama je rekla, da bo ostala zvesta in se ne bo ločila. To me spominja na Nemčijo – če je bila kakšna arijka poročena z Judom, so ji dali enako na izbiro. Tukaj se vidi srž totalitarnega režima, ki se je vmešaval v medosebne odnose dveh poročenih."

Na Ptuju bo sicer nocoj v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo spominska slovesnost ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Jože Trontelj. Po uradnem slovesnem delu sledi še predstavitev omenjenega filma, ki v ospredje postavlja otroke, zaprte v Šterntalu in na gradu Ormož.