“Način, kako o opravljenih storitvah poročajo bolnišnice in zdravstveni domovi, je takšen, da se ne ve natančno, za katere storitve so izstavili račun. Sistem se v svoji osnovi od leta 1986, ko je bil uveden, ni veliko spremenil. Zneski so odvisni od raznih količnikov, točk, glavarine, dni oskrbe in pavšalov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi teh podatkov ne more povedati natančnega zneska, ki ga je plačal za določeno storitev,” ugotavlja vrhovni državni revizor Miroslav Kranjc.

Z ZZZS odgovarjajo, da bodo z novim letom uvedli nov sistem izmenjave podatkov z izvajalci zdravstvenih storitev, tako da bo vsak račun vseboval natančne podatke o opravljenih storitvah. Prav tako načrtujejo uvedbo avtomatskega nadzora.

Podatke vnašajo ročno

Brez celovitih podatkov o zdravstvenih storitvah, ki jih plačuje država, bo težko podrobno načrtovati zdravstveno oskrbo prebivalstva v prihodnje. Za nekatere storitve niti ni znano število opravljenih postopkov. Na podlagi podatkov, ki jih ima ZZZS, je težko napovedati, koliko operacij ali bolnišničnih zdravljenj bomo potrebovali, so kritični revizorji.

Okrcali so tudi informacijski sistem zdravstvene zavarovalnice. Kljub visokim zneskom, ki jih plačuje za njegovo delovanje, zaposleni nekatere dokumente vanj namreč še vedno vnašajo ročno.