Pogreša pa skupno oceno učinkovitosti DUTB - ali so dosegli cilj, torej omogočili dokapitalizacijo dveh najpomembnejših bank v državi, ki so bile v zelo slabem položaju. To bi bilo potrebno za končno oceno, ali je bil denar prav porabljen, je glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson komentiral očitke računskega sodišča.

Glede najemanja zunanjih svetovalcev in neuporabe postopkov javnega naročanja v DUTB na podlagi pravnih mnenj vztrajajo, da je za te pogodbe veljala zakonska izjema.

"Dodatne stroške so povzročile spremembe vladnih usmeritev"

Trdijo, da so pred najemom svetovalcev zbrali konkurenčne ponudbe, kar so dokazovali tudi računskemu sodišču, a računsko sodišče tega v poročilu ni upoštevalo, pravi Mansson.

Vztraja, da so ravnali gospodarno. Dodatne stroške - po navedbah DUTB okoli 3,1 milijona evrov - so povzročile predvsem spremembe v usmeritvah vlade, kako se bo saniralo banke in kdaj bodo terjatve prenesene.

"Nekatere storitve je težko opredmetiti"

Kategorično zanikajo, da kakšne plačane storitve ne bi bile izvedene, glede sledljivosti pa pravijo, da je določene storitve (kot so svetovanje pri dnevnih operacijah, sodelovanje na določenih sestankih ipd.) težko opredmetiti.

Glede tajnosti dokumentacije v DUTB pravijo, da so računskemu sodišču dostavili vse dokumente, brez prikrivanja podatkov, in da niso pristojni odločati o umiku oznake zaupnosti. Opozarjajo pa, da bi javno razkritje določenih podatkov lahko povzročilo znižanje vrednosti premoženja.