Nekdanji prvi mož Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar bo moral od svoje milijonske nagrade plačati 90-odstotno dohodnino. Pritožil se bo lahko Davčni upravi RS in na ministrstvo za finance, če z odločitvijo ne bo zadovoljen, bo lahko sprožil ustavni spor, na sodbo upravnega sodišča pa se bo lahko pritožil še na vrhovno sodišče. Šele takrat bo izčrpal pravna sredstva in se bo lahko znova obrnil na ustavno sodišče. To bo po ocenah naših sogovornikov trajalo več let.

Kramar in Narat: zavrženo
S pojasnilom, naj najprej izčrpata pravna sredstva, je namreč ustavno sodišče zavrglo pobudi Marjana Kramarja in Mateja Narata, ki je bil član uprave NLB. Želela sta, naj ustavni sodniki presodijo, ali je tako imenovan Kramarjev zakon ustaven ali ne. Spomnimo, z 90-odstotno davčno stopnjo je zakon obdavčil prejemke menedžerjev in nadzornikov v podjetjih, ki so bila deležna protikriznih ukrepov.

Doplačilo pol milijona
Kramar bo moral tako od svoje nagrade (če predpostavimo, da je bila že ob izplačilu obdavčena 41-odstotno) plačati še okrog pol milijona evrov dohodnine, ostalo pa mu bo sto tisočakov. Če se bo na koncu izkazalo, da je zakon res protiustaven (mnogo pravnikov o tem zaradi veljave za nazaj ne dvomi), bo Kramar naredil dober posel. Obresti na “neprostovoljne depozite” pri davčni upravi so namreč desetodstotne. NLB za dolgoročni zlati depozit ponuja štiriodstotne.