"Samostojni podjetniki imajo nižji odstotek bolniške odsotnosti (2,5 odstotka), kot je povprečje bolniške odsotnosti vseh delovno aktivnih zavarovancev v Sloveniji (nekoliko pod 4 odstotke)," pojasnjuje Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Od leta 2012 se odstotek bolniških odsotnosti samozaposlenih ni spremenil."
Izrazito manj kot povprečno v Sloveniji je po besedah Kofol Briceve pri samostojnih podjetnikih bolniške odsotnosti do 30 delovnih dni, manj kot povprečno v Sloveniji je pri samostojnih podjetnikih tudi bolniške odsotnosti nad 30 dni.
S. p. ne gre za nekaj dni na bolniško
"Posamezni primeri bolniške odsotnosti pri samostojnih podjetnikih povprečno trajajo preko 40 dni, v slovenskem povprečju pa le 14 dni," razlaga Kofol Briceva. "To pomeni, da se samozaposleni ne odločajo za krajše bolniške odsotnosti in so na bolniški takrat, ko njihovo okrevanje traja več kot 30 delovnih dni."
V letu 2016 je pravico do nadomestila plače v breme ZZZS uveljavljalo 6.355 različnih samostojnih podjetnikov, kar predstavlja 9,9 odstotka vseh samostojnih podjetnikov v Sloveniji, ter 156.948 zaposlenih (osebe v delovnem razmerju v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah ter pri samostojnih podjetnikih), kar predstavlja 21,35 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji.
Podobna razmerje in deleže so pri ZZZS zaznali tudi v preteklih letih, s trendom rahle rasti v zadnjih letih pri obeh kategorjah zavarovancev. Delež uveljavljanja nadomestila plače nad 30 dni bolniške je pri samostojnih podjetnikih v letu 2010 znašal 8,23 odstotka, v letu 2012 pa 9,13 odstotka, pri zaposlenih pa v letu 2010 19,97 odstotka in v letu 2012 20,37 odstotka.
Staranje prebivalstva in pokojninska reforma
"Ta trend rasti pripisujemo predvsem staranju delavcev in učinku zadnje pokojninske reforme, ki je podaljšala delovno dobo ter posledično zmanjšala stopnjo rasti števila starostnih upokojencev od leta 2013 dalje," razlaga Damjan Kos iz ZZZS. "Po uveljavitvi ZPIZ - 2 leta 2013 je namreč močno padla stopnja rasti povprečnega števila starostnih upokojencev, s 4,1 odstotkov v letu 2013 na 0,8 odstotkov leta 2016."
Zaposleni so bili v letu 2016 v breme ZZZS v povprečju zadržani od dela 33 dni, medtem, ko so bili v povprečju samostojni podjetniki zadržani od dela 63 dni. "Tudi v preteklih letih so podatki zelo podobni," razlaga Kos. Povprečni zaposleni je bil v letu 2010 v breme ZZZS povprečno zadržan od dela 29 dni, v letu 2012 pa 28 dni, samostojni podjetniki pa v letu 2010 v
povprečju 63 dni, v letu 2012 pa 62 dni.
"Podatki kažejo postopno rast začasne zadržanosti od dela v breme ZZZS pri obeh kategorijah zavarovancev, kar je povezano predvsem z že omenjenim staranjem delavcev," razlaga Kos. "Prav tako pa podatki tudi kažejo, da so samostojnipodjetniki v primerjavi z zaposlenimi za 47 odstotkov manj številčno v bolniškem staležu v breme ZZZS, vendar pa, ko nastopijo bolniški stalež v breme ZZZS, je v povprečju trajanje njihovega bolniškega staleža za 91 odstotkov daljše v primerjavi z zaposlenimi."
Razlogi za to po oceni Kosa niso nujno le medicinski, temveč tudi socialni ali poslovni. Pri tem omenja vpliv dolgotrajnosti stečajnih postopkov na podaljševanje bolniškega staleža v breme ZZZS.
Najpogosteje odsotni zaradi poškodb
Najpogostejši vzroki za dneve bolniške po bolezenskih skupinah so pri samostojnih podjetnikih enaki kot pri slovenskem povprečju. "Največ dni so samostojni podjetniki bolniško odsotni zaradi poškodb," razlaga Kofol Briceva. "V slovenskem povprečju je odstotek bolniškega staleža zaradi kostno mišičnih bolezni po velikosti podoben kot za poškodbe, pri samostojnih podjetnikih so kostno mišične bolezni prav tako na drugem mestu pri bolezenskih vzrokih, a odstotek bolniških je veliko manjši kot pri poškodbah."
Pri NIJZ poudarjajo, da je glede na programe zaposlovanja, ki spodbujajo vstop mladih v status samostojnega podjetnika, med njimi večji delež mladih, zaradi česar lahko predpostavimo, da imajo manj kroničnih bolezni, ki so značilne za starejše delavce.
"Za vse zaposlene po dejavnostih običajno ni izrazitih razlih v vzrokih za bolniške odsotnosti," razlaga Kofol Briceva. "Glede na število dni so najpomembnejši vzrok poškodbe in kostno mišična obolenja, sledijo bolezni dihal, obtočil, duševne motnje in rakave bolezni v podobnem odstotku."
Krajše bolniške zaradi dihal
Dodaja, da je največ primerov, ki so običajno krajši, zaradi bolezni dihal, med njimi pa prevladujejo akutna prehladna obolenja. "Med samostojnimi podjetniki je primerov bolniške odsotnosti zaradi bolezni dihal izrazito manj, kot v povprečju Slovenije," razlaga Kofol Briceva. "Med vsemi primeri je pri samostojnih podjetnikih 3,6 odstotkov primerov odsotnosti zaradi bolezni dihal, v povprečju Slovenije pa kar 13 odstotkov."
V letu 2016 je bil sicer odstotek bolniške odsotnosti v Sloveniji 3,96 odstoten. "V letih ekonomske krize se je bolniška odsotnost zniževala," ugotavljajo pri NIJZ. Glede prezentizma pa ni bila napravljena nobena nacionalna raziskava, zato podatkov glede tega pri NIJZ nimajo.
"Prezentizem je možno ugotavljati z anketiranjem delovne populacije," razlaga Kofol Briceva. "Agencija Eurofound v svoji anketi o delovnih razmerah v sodelovanju s slovenskimi institucijami anketira tudi slovenske zaposlene. Leta 2015 je 54 odstotkov anketiranih odgovorilo, da so v zadnjih 12 mesecih delali tudi ko so bili bolni, kar Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje."
Kakšne statistične kozlarije pisarite? S.p. si morajo pri nas lastno bolniško do 30 dni itq plačat sami, zato je najbrž …
od leta 1992 še nisem bil na biolniški, in od mojih kolegov tudi redkokdo. Zdaj si pa zamislite luksuz v …