Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Poznam gospo v najboljših letih, ki so ji pred nekaj leti v službi povedali, da mora svojo izobrazbo nadgraditi, sicer dela, ki ga opravlja že več kot 20 let, ne bo smela več opravljati. Vpisala se je na večerno srednjo šolo, se vestno učila integrale, fiziko in angleščino. Odpustkov ni bilo, saj jo je na koncu čakala matura. Šolanje in maturo je zaključila z odliko. Ker naj gre tja, kamor gre štrik, tudi bik, se je po maturi vpisala na izredni študij na fakulteti in ga plačala iz svojega žepa. Za njo je uspešno opravljen prvi letnik.

Primer ni osamljen. Z zahtevami po vedno višji ali delu primernejši izobrazbi tudi v Sloveniji cvetijo večerne šole s programi za višjo izobrazbo ali prekvalifikacijo. Zaradi spremenjenih ekonomskih razmer in podaljševanja delovne dobe pa bo vedno več takih, ki se bodo kljub desetletjem delovne dobe odločali za študentsko življenje.

Sistem. Če je Ivan Simčič res naredil, kar se mu očita, je to verjetno storil iz istega razloga, iz katerega se je študentka v najboljših letih vpisala v večerno šolo. Višja izobrazba v javni upravi prinese višjo plačo, z njo se je mogoče vpisati na fakulteto. Potrditev pristojnih iz Bosne in Hercegovine, da spričevalo ni pristno, že imamo. Čeprav se je v postopku pred Obveščevalno-varnostno službo Morsa Simčič verjetno že zagovarjal, naj pristojni pri nas pristnost spričevala preverijo še na Hrvaškem.

O primeru naj pred kamerami spregovori minister za obrambo, jasen odgovor naj zahteva tudi predsednik državnega zbora. Čeprav je kazenski pregon zastaral, imajo volilci, ki so za izobrazbo sedeli za knjigami, pravico do resnice.