13. decembra 2024 je gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za naravne vire in prostor Domu na Krasu izdal odločbo, na podlagi katere mora zavod takoj po vročitvi te odločbe prenehati z uporabo stanovanjske stavbe na Ulici Matije Doljaka 4 v Solkanu.

pri nas Žalostno, kaj se je tu dogajalo v preteklosti

V njej je od letošnjega leta bivalo šest ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki so pred tem živele v glavni stavbi posebnega socialnovarstvenega zavoda Doma na Krasu – v Dutovljah. Zavod deluje tudi v dislociranih enotah v Sežani (DE Sežana), Postojni (DE Postojna) in Dutovljah – Sončna hiša (DE Dutovlje).

Selitev stanovalcev v samostojno stanovanjsko enoto je pomenila korak k spoštovanju človekovih pravic, saj so se lahko po dolgih letih življenja v socialnovarstvenih zavodih, namenjenih odraslim osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, sami odločili o tem, kje bodo živeli.

"Vrnitev v zavod, ki zaradi nerazumno kratkega roka niti fizično ni izvedljiva, bi bil zanje velik korak nazaj. Zdaj so se lahko lažje vključili v lokalno skupnost ter imeli življenje, kot ga imajo ostali državljani. Vrnitev v zavod pa bi pomenila bivanje v 5-posteljnih sobah z eno kopalnico na 50 ljudi," za naš medij pove direktor Doma na Krasu Goran Blaško, ki v naslednjih dneh pričakuje še odločitev za tri podobne objekte.

xxx

Sklep gradbenega inšpektorja je po njegovem mnenju v nasprotju z vsemi evropskimi direktivami za postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi v državah članicah in bi lahko nosila daljnosežne posledice. Po zadnjih podatkih v Sloveniji namreč še vedno živi okoli tisoč invalidov, ki bivajo v podobnih stanovanjskih skupinah, ki so del javnih socialnovarstvenih zavodov in nevladnih organizacij.

Matična stavba v Dutovljah deluje v prostorih kjer je bilo nekoč zdravilišče, pozneje osnovna šola, nato še dislocirana enota Doma upokojencev Sežana. Leta 1991 je zavod postal samostojen poseben socialno varstveni zavod. Iz sprva zaprtega zavoda se je postopno spreminjal v sodobno odprto socialno ustanovo.

Poudari, da so stanovanjske skupnosti del širšega strateškega načrta države, za izvedbo pa so se uskladila različna ministrstva ob soglasju, da se dejavnosti izvajajo v stanovanjskih objektih.

Obenem se sklep po njegovem mnenju prav tako ne ujema z zakonodajo pristojnega ministrstva za narave vire in prostor, ki je v svoji opredelitvi z dne, 25. januarja 2024, do stanovanjske skupine za različne družbene skupine in institucionalno varstvo pojasnilo, da gre "v primeru stanovanjskih skupnosti za različne družbene skupine, na primer stanovanjske skupnosti za starejše osebe, mlade, invalide ali osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, za ekvivalent družinskemu okolju. Tako v primeru uporabe stavbe, ki se uporablja za namen bivanja stanovanjske skupnosti, pri čemer je ta zasnovana kot stanovanje, gre za stavbo, ki se vedno klasificira kot CC-SI 11100 Enostanovanjska stavba".

Foto: Saša Despot muzej norosti Trate grad Cmurek

Maljevac: odločitev čas vrti nazaj

Pomisleke glede sprejete odločbe gradbenega inšpektorja območne enote Nova Gorica je v odzivu podalo tudi ministrstvo za solidarno prihodnost. Minister Simon Maljevac ob tem poudarja, da gre pri uporabnicah in uporabnikih, stanovalkah in stanovalcih v deinstitucionaliziranih bivalnih enotah za ljudi, ki za normalno življenje nujno potrebujejo podporo skupnosti in vključenost vanjo.

"Deložacija ljudi iz najšibkejših skupin, njihovo zapiranje za zidove zavodov je nedopustno. Z leti se je obravnava ljudi z ovirami v telesnem in duševnem razvoju bistveno spremenila. Družba jih je nekoč zapirala v ustanove, danes pa razumemo, da jim z življenjem v skupnosti ponudimo osnovno podlago za normalno življenje ter dostop do javnih storitev in prostorov, ki so nam, ostalim, samoumevne. Osebno sem do odločitve inšpektorata zelo kritičen, saj vrti čas nazaj, ne morem pa se znebiti slabega občutka ob manevru civilnih iniciativ in lokalne politike. Najšibkejše med nami moramo predvsem ščititi," je prepričan Maljevac.

Na ministrstvu, ki je pristojno za področje deinstitucionalizacije, sicer dodajajo, da zaupajo presoji in stališču Ministrstva za naravne vire in prostor glede opredelitve do stanovanjske skupine za različne družbene skupine in institucionalno varstvo.

V Zavodu Dom na Krasu Storitve nudijo 171 stanovalcem, od teh jih 123 biva v štirih domovih (oddelkih) v matični stavbi v Dutovljah, 24 na štirih lokacijah v DE Sežana, 11 na dveh lokacijah v DE Postojna in 13 v sončni hiši v Dutovljah. V matični stavbi v Dutovljah so organizirane poleg strokovnih služb – zdravstveno negovalna služba s fizioterapijo, delovna terapija, psihosocialna služba, še podporne službe, ki prispevajo nujni delež k celoviti oskrbi vseh stanovalcev Doma na Krasu: kuhinja, tehnično-vzdrževalna služba, finančno računovodska in skupna služba.

Omenijo še, da redno in aktivo sodelujejo z Domom na Krasu in ugotavljajo, da zavod zagotavlja izvajanje storitev socialnega varstva kakovostno, v skladu z vsemi predpisanimi standardi in normativi oskrbe, ter da stanovalkam in stanovalcem v mreži skupnostne oskrbe v stanovanjih ponuja vso potrebno podporo za normalno življenje v skupnosti in družbi.

Kaj sledi?

Proces deinstitucionalizacije je pri nas sicer pospešeno v teku od leta 2019 in predstavlja pomemben korak k nujnim spremembam sistema socialnega varstva. K njim se je Slovenija zavezala s podpisom Konvencije o pravicah invalidov. Ravno Zavod Dom na Krasu je tudi začel s pilotnim državnim projektom deinstitucionalizacije v državi, ki služi kot primer dobre prakse in reference za druge varstveno-delovne zavode.

"Minister in strokovne službe ministrstva so v tesnem stiku z vodstvom zavoda in skupaj iščejo rešitve za nastalo situacijo, da uporabnicam in uporabnikom zagotovi dostojno mesto v skupnosti," odziv na odločbo sklenejo na ministrstvu.

Foto: Saša Despot muzej norosti Trate grad Cmurek Inšpektor kot glavni razlog za prepoved uporabe omenjenih prostorov navaja neskladno uporabo stavbe, češ da je bila stanovanjska
skupina klasificirana kot enostanovanjska stavba. Svojo odločitev pojasnjuje, da jo zavod uporablja kot stanovanjsko stavbo za posebne družbene skupine in bi morala zato biti kot taka tudi klasificirana.

"Stanovanjska skupina je bila njihov dom, inšpektor pa je to razumel kot stavbo, v kateri se izvaja institucionalno varstvo. Za to, da smo jih pripravili na selitev v stanovanjsko stavbo, smo vložili veliko truda in časa. Lahko si predstavljate, da jim selitev v tem stanju predstavlja velik stres," razlaga Blaško. Prepričan je, da so stanovanja gradili v skladu z zakonodajo in da je odločba neupravičena, zato se bodo nanjo z ustreznimi pravnimi sredstvi pritožili. Gre namreč za nov objekt, zgrajen z evropskimi sredstvi.

pri nas 4000 ljudi še vedno živi v totalnih institucijah – do kdaj še?

Po mnenju nekaterih ima odločitev inšpektorja lokalnopolitično ozadje in gre na roko civilni iniciativi, ki se bori proti preselitvi ljudi iz zavodov v njihove soseske. A kot odgovarja gradbeni inšpektor, naj nadzora ne bi opravil na pobudo pritožb državljanov, temveč je inšpekcijski postopek izvršil po uradni dolžnosti.

dezurni@styria-media.si