Ob tem, ko so na vrhovnem tožilstvu (VDT) pred dnevi zagotovljali, da Inšpektorat za javni sektor, ki je v začetku leta opravil inšpekcijski nadzor na VDT med preverjanjem okoliščin zaposlovanja višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca za generalnega direktorja na VDT ni odkril kršitev, pa inšpektorat vendarle ugotavlja, da na VDT v preteklosti še zdaleč niso poslovali povsem pravilno.

"Inšpektorice so ugotovile nekaj nepravilnosti pri sistemiziranju uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest, zato so generalnemu državnemu tožilcu predlagale, da naj sprejme spremembe in dopolnitve akta o sistemizaciji delovnih mest in da naj delovna mesta sistemizira v skladu z veljavnimi predpisi in napotili inšpektoric," poudarjajo na inšpektoratu.

Označujte delovna mesta!

Inšpektorice so med nadzorom odkrile petnajst nepravilnosti, ki so jih sredi marca izpostavile tudi v svojem zapisniku oziroma poročilu VDT. Slednji morajo odkrite napake odpraviti v 45 dneh, na VDT pa že napovedujejo, da bodo navodila inšpektoric dosledno spoštovali.

"Inšpektorat pri pregledu ni ugotovil nezakonitosti ali elementov prekrškov," dodajajo na VDT.

Inšpektorice so sicer med drugim ugotovile, da so na VDT navedli oziroma poslovali pod napačno šifro proračunskega uporabnika, da so posamezniki zasedli delovna mesta, ki bi jih morali označiti kot uradniška delovna mesta oziroma kot strokovno-tehnična delovna mesta.

"V  pretežni  meri se predlogi  inšpektorata  nanašajo na ustrezno označevanje določenih delovnih mestih  javnih  uslužbencev  s  plačnimi podskupinami za uradnike v državni upravi,  upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti, namesto s podskupinami za uradnike v drugih državnih organih," priznavajo na VDT.

Med drugim so na VDT napačno določili tudi plačni razred, v katerega se uvršča njihov generalni direktor. "Na delovnem mestu generalni direktor je za uradniški naziv pravosodni svetnik in višji pravosodni svetnik napačno določen plačni razred brez napredovanja oziroma plačni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem, to je 49 oziroma 54. V skladu z uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju pa je delovno mesto generalnega direktorja na VDT uvrščeno v plačno skupino B, za katero je določen 53 plačni razred, v plačni skupini B pa ni možno napredovati v višji plačni razred, zato je potrebno na tem delovnem mestu določiti le 53. plačni razred," izhaja iz ugotovitev inšpektorata.

Kršitev ni? Niso pristojne!

Inšpektorat je nadzor na VDT sicer opravil sredi februarja, potem ko so že konec februarja predlani prejeli pobudo za inšpekcijski nadzor zaradi domnevnih nepravilnosti pri imenovanju Boštjana Škrleca na položaj generalnega direktorja VDT.

In čeprav na VDT zagotavljajo, da naj inšpektorice med preverjanjem podrobnosti zaposlovanja višjega državnega tožilca Škrleca za generalnega direktorja VDT ne bi ugotovile kršitev, ki se VDT očitajo v pobudi za inšpekcijski nadzor, pa inšpektorat okoliščin tega zaposlovanja dejansko praktično sploh ni podrobneje preverjal.

Inšpektorice namreč tega niti niso smele.

"Inšpektorice so po pregledu dokumentacije ugotovile, da Boštjan Škrlec ni bil imenovan na položaj generalnega direktorja VDT po postopku, ki ga določa zakon o javnih uslužbencih, ampak po postopku, ki je določen v zakonu o državnem tožilstvu in v Zakonu o sodiščih. Javni natečaj, ki je bil objavljen dne 19. decembra 2011, pa ni bil objavljen in izpeljan na podlagi določil zakona o javnih uslužbencih, ampak na podlagi določil zakona o sodiščih. Ker pa so inšpektorji za sistem javnih uslužbencev pristojni nadzirati le izvajanje določil zakona o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, inšpektorice niso pristojne podati ugotovitve v zvezi z imenovanjem Boštjana Škrleca na položaj generalnega direktorja VDT. Inšpektorice prav tako niso pristojne podati ugotovitve v zvezi z dodelitvijo Boštjana Škrleca za opravljanje nalog generalnega direktorja VDT," poudarjajo na inšpektoratu.

Izbrali so ga kot najprimernejšega

Škrlec medtem, kljub pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki je že konec leta 2012 potrdilo, da zaradi bistvenih kršitev pri njegovem imenovanju ne bi smel opravljati direktorske službe, to delo opravlja še naprej.

Potem, ko je spor na sodišču izgubil je najprej nekaj časa naloge generalnega direktorja opravljal s posebnim pooblastilom šefa tožilstva Zvonka Fišerja. Zatem pa ga je za generalnega direktorja izbral državnotožilski svet. V začetku predlanskega leta je namreč državnotožilski svet, zadolžen tudi za zaposlovanje na tožilstvu, Škrleca ocenil kot najprimernejšega za opravljanje tega dela.