Vrhovnemu državnemu tožilstvu (VDT) se čez dobre tri mesece obeta natančen inšpekcijski nadzor. Inšpektorji z Inšpektorata za javni sektor so namreč že sprožili postopek, s katerimi bodo natančno preverili podrobnosti zaposlovanja višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca, ki je bil po nenavadnem postopku izbran za generalnega direktorja VDT.

"Inšpektorat za javni sektor je prejel prijavo o domnevnih nepravilnostih pri imenovanju generalnega direktorja na VDT. Inšpekcijskega nadzora inšpektorji še niso opravili, zato ne moremo podati ugotovitev," pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu za javno upravo (MJU).

Odslovila ga je Janševa vlada, nazaj pa vzel državnotožilski svet

Okoliščine postopka, po katerem je Škrlec prišel do direktorskega položaja na VDT že nekaj časa preverjajo tudi na ministrstvu za pravosodje (MP). Nadzor bodo zaključili predvidoma do konca leta, ko bodo izdali tudi poročilo.

"Med tem pravosodnim nadzorom se izvaja pregled opravljanja zadev državnotožilske uprave, ki se nanašajo na notranjo organizacijo in kadrovsko poslovanje VDT od 6. 8. 2011 do 9. 2. 2012," poudarjajo na MP.

Škrlec namreč kjub pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki je že konec leta 2012 potrdilo, da zaradi bistvenih kršitev pri njegovem imenovanju ne bi smel opravljati direktorske službe, to delo opravlja še naprej.

V začetku lanskega leta je namreč državnotožilski svet, zadolžen tudi za zaposlovanje na tožilstvu, Škrleca ocenil kot najprimernejšega za opravljanje tega dela.

"Po pravnomočnosti razveljavitve odločbe o njegovem imenovanju je generalni državni tožilec januarja 2013 pristojnemu ministrstvu za notranje zadeve predlagal objavo javnega poziva državnim tožilcem za dodelitev na VDT, kjer bi opravljali naloge generalnega direktorja. V takšnem ponovljenem postopku je državnotožilski svet na mesto generalnega direktorja VDT imenoval višjega državnega tožilca Boštjana Škrleca," so že tedaj poudarjali na VDT.

MP za z nadzorom zdaj preverja vse okoliščine "sistemizacije delovnega mesta generalnega direktorja VDT, postopkov za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja, postopkom prenehanja opravljanja dela dotedanjega generalnega sekretarja VDT."

Nadzornike z MP pa zanimajo tudi pojasnila Fišerja, ki je potem, ko je Škrleca kot generalnega direktorja zaradi kršitev pri imenovanju razrešila vlada Janeza Janše, Škrlecu praktično nemudoma sam izdal posebno pooblastilo za opravljanje nalog direktorja, s čimer je lahko svoje delo nemoteno opravljal naprej.

Na KPK bi zaključili, ampak ne smejo

Škrlečevo zaposlovanje že več kot dve leti pretresajo tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kjer vodijo postopek ne le proti Škrlecu in Fišerju, temveč tudi proti bivšemu ministru za pravosodje in tedanjemu Škrlečevemu šefu Alešu Zalarju. Ta naj bi mu pomagal do nove službe, ko je bilo jasno, da bosta morala pravosodno ministrstvo oba zapustiti zaradi prihoda nove Janševe vlade.

"Postopek vodi komisija na osnovi prijave iz junija 2012. Dodatnih informacij o postopkih in vmesnih ugotovitvah vam, glede na to, da je omenjeni postopek na KPK še v teku, ne moremo posredovati," pravijo na KPK.

KPK naj bi neuradno naletela na precej podobne kršitve, kot jih je v postopku imenovanja Škrleca že pred časom ugotovila tako tedanja Janševa vlada, ko je Škrleca razrešila, kot tudi upravno sodišče, ki je razrešitev potrdilo. S prvimi ugotovitvami pa se očitno nikakor ne more sprijazniti Zalar. "Aleš Zalar je v zvezi s to zadevo uporabil pravna sredstva zoper postopek komisije. Zadeva je bila že večkrat v presoji upravnega in vrhovnega sodišča, pri čemer pa odločitev še vedno ni pravnomočna. Upravno sodišče je s svojo zadnjo odločitvijo v septembru 2013 ponovno zavrnilo tožbo Aleša Zalarja in pritrdilo argumentom komisije, vendar je zadeva zaradi pritožbe ponovno na vrhovnem sodišču. Poleg tega je sodišče komisiji januarja letos izdalo začasno odredbo, tako da komisija s postopkom ne more zaključiti," dodajajo na KPK.

Dokler vrhovno sodišče ne odloči, ali je KPK v dosedanjem postopku Zalarju dejansko kršila pravice oziroma postopek preverjanja Škrlečevega imenovanja začela brez ustrezne zakonske podlage, KPK domnevnih kršitev, domnevnega hudega navkrižja interesov pri imenovanju ali celo domnevne koruptivnosti pri imenovanju ne more niti potrditi niti ovreči.

Fišer samozavestno in brez skrbi

Za razliko od Zalarja pa na dokončno odločitev KPK očitno čaka generalni državni tožilec Fišer. Zagotavlja, da ga o podrobnostih Škrlečevega zaposlovanja še niti povprašali niso. "Zaslišanj pred KPK, o katerih sprašujete, ni bilo in na VDT nismo seznanjeni s tem, da bi obstajala potreba po njih," odgovarjajo na VDT.