Trije ustavni pravniki v javnem pismu pozivajo predsednika vlade Mira Cerarja in slovenski parlament, da umaknejo postopek spreminjanja ustave, s katerim bi se ognili odločitvi ustavnega sodišča.

"Parlament je z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev začel postopek spremembe ustave. Njen namen je razveljaviti učinke odločbe ustavnega sodišča," so zapisali v izjavi, pod katero so podpisani dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. "Vladajoča koalicija, ki jo vodi profesor ustavnega prava, je več kot tri leta odločbo ustavnega sodišča preprosto ignorirala."

Slovenija Kako tri šole ustrahujejo pol države

Dodajajo, da so pravice slovenskih otrok do enakopravne obravnave na področju obveznega osnovnošolskega izobraževanja tako ostale kršene. "Tako ravnanje je ustavnopravno nevzdržno," poudarjajo in pozivajo slovenski parlament, posebej pa predsednika vlade, da ta "ustavnopravno nesprejemljiv in moralno zavržni postopek spremembe slovenske ustave nemudoma ustavi".

Sprememba ustave glede financiranja šol

Spomnimo, državni zbor je dva dni nazaj s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim je začel postopek za spremembo ustave glede financiranja zasebnih osnovnih šol.  Začetek postopka so podprli poslanci SMC, SD, DeSUS in Levice ter dve poslanki Stranke Alenke Bratušek.

V ustavi bi namreč določili, da se obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira pod pogoji in na način, kot to določa zakon. To pomeni, da bi bile javne šole financirane iz javnih sredstev, financiranje zasebnih šol pa bi urejal poseben zakon. 

Foto: Profimedia Osnovna šola

Državni zbor bi tako določil v kakšni višini se financira zasebno osnovno šolstvo. Odstotek financiranja pa bi lahko bil tudi nižji, kot je pred tremi leti določilo ustavno sodišče oziroma financiranja iz javnih sredstev sploh ne bi bilo. Ustavno sodišče je v tem primeru sicer odločilo prav nasprotno in določilo, da se mora financiranje programov javnih in zasebnih šol izenačiti. Program v zasebnih šolah je trenutno financiran 85-odstotno.

Teršek v obrazložitvi poziva poudarja, da zakonodajalec ne sme kar tako in preprosto zato, ker se je pač tako odločil in uspel zbrati dvotretjinsko večino poslancev državnega zbora, sprejeti ustavnega zakona. 

"Tak zakon se ne sme sprejeti za kakršnokoli vsebino in ne glede na namen njegovega sprejema. Vsebina ustavnega zakona, ki na primer jasno in nedvoumno izkazuje namen, da bi se z zlorabo oblike ustavnega zakona izigrala in obšla vsebina neke odločbe Ustavnega sodišča, ni nedotakljiva že samo zato, ker je bila formalno sprejeta v obliki 'ustavnega zakona'," navaja Teršek. "Samo zato, ker je pač tak zakon poimenovan in sprejet kot 'ustavni', ni nedotakljiv."

Sprememba ustave "Šolate jih na zasebnih šolah, ker hočete biti elita!"

Ustavni zakon na ustavno sodišče?

Dodaja, da se lahko, v primeru, da se neko vprašanje z ustavnim zakonom uredi v nasprotju z vsebino ustave, tak zakon podvrže naknadni ustavnosodni presoji. Ustavno sodišče je po besedah Teršeka pristojno, da ustavni akt (ustavni zakon ali amandma) presoja ne le formalno, ampak tudi vsebinsko, ko se želi državni zbor z njim izogniti izvršitvi odločbe ustavnega sodišča. Prav tako v primeru, ko želi z ustavnim zakonom urejati neko konkretno vprašanje, ki se mora po svoji naravi urejati z navadnim zakonom, ko želi z njim spreminjati temelje ustavne ureditve za nazaj in s posegom v že pridobljene pravice in svoboščine, kadar se z ustavnim aktom ustvarja notranje neravnotežje ali protislovje v ustavi ter kadar se z njim znižuje raven varstva pravic in svoboščin pod t. i. strasbourški minimum.

Zasebne šole Zasebniki gradijo, ministrstvu pa zmanjkuje

"Ideje, da bi se torej oblika ustavnega zakona uporabila z namenom izigravanja odločbe ustavnega sodišča in pravil ustavnega prava, kažejo na nerazumevanje ustavnega prava, pravno ignoranco, skromno pravno zavest in na nizko politično kulturo," poudarja Teršek. "Morebitni sprejem ustavnega zakona z namenom, da bi državni zbor z njim uredil konkretno zakonsko vprašanje in izničil odločbo ustavnega sodišča, v kateri je sodišče uporabilo doktrino o stopnjevanju sankcij in ravnalo ustavnosodno aktivistično, bi pomenil očitno zlorabo oblike ustavnega zakona."

xxx

dezurni@zurnal24.si