Že od majhnih nog so nas starši učili, da ljudje živijo v sožitju z naravo in z vsemi bitji, ki tam prebivajo. Vsekakor to načelo danes še močno velja, še posebej v luči nedavnih primerov, kjer so soočamo z napadi zveri na živali ali ljudi. Pri tem si je sodeč po besedah Mance Velkavrh, Mete Mavec in Bernarde Bele iz Biotehniške fakultete potrebno zapomniti, da če živimo ali se gibljemo na območju prisotnosti velikih zveri, lahko s svojim vedenjem in aktivnostmi pomembno vplivamo na njihovo življenje ter posledično tudi na sobivanje z njimi.

Na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali boste tako lahko obiskovala njihovo delavnico, kjer si boste lahko ogledali, kako poteka raziskovanje velikih zveri. Obenem se boste lahko preizkusili v igri fotoidentifikacije risa ter izdelovali iz risova ušeska iz papirja. Festival boste lahko obiskali 10. junija med 15.00 in 21.00 v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1). V primeru slabega vremena bo festival prestavljen na 17. junij.

"Poimenovanje velike zveri se uporablja za plenilce, ki večinoma plenijo plen, ki je enako velik ali večji od njih samih. Na območju Slovenije so prisotne tri vrste, to so ris, volk in medved. Pri nas so sicer prisotne še druge zveri, ki pa običajno ne lovijo tako velikega plena. To so na primer šakal, lisica, kuna belica, kuna zlatica, mala in velika podlasica, jazbec, dihur in drugi," so razložila dekleta.

Ljubezen do živali kažemo od daleč

Dekleta medtem opozarjajo, da ljubezen do živali ne pomeni vedno vzpostavljanje bližine z njimi, hranjenje ali božanje. Domače živali so bile namreč skozi stoletja gojene za to, da so v stiku z ljudmi in njihove preživetje je odvisno od bližine človeka. "Človek je domače živali dolgo selekcioniral – pazil tako, da so dobile ali ojačale želene in izgubile nezaželene lastnosti. Zato je prišlo tudi do spremembe njihovega vedenja, zaradi česar lahko živijo ob človeku, medtem ko imajo prostoživeče živali izražene naravne nagone, ki jim omogočajo preživetje," so dejale.

Foto: hubert potočnik Medvedji mladiči Opozorile so, da našo ljubezen do prostoživečih živali kažemo tako, da jih opazujemo od daleč in jih ne vznemirjamo ter motimo. Prostoživeče živali so si namreč same sposobne priskrbeti najbolj primerno hrano. Zanje je najbolje, da se ne navadijo zahajati v bližino človeka. Poskusi vzpostavljanja bližine se lahko hitro končajo v konfliktih, v katerih na koncu prav živali potegnejo ta kratko. Ob tem je dobro upoštevati določena navodila in nasvete, kako se primerno vedemo na območju, kjer so prisotne velike zveri.

• Prostoživečih živali nikoli ne hranimo: Poleg tega, da človeška hrana pogosto ni primerna zanje, bodo te živali zelo verjetno hrano iskale tudi kasneje pri človeku. Izpostavile so še, da s približevanjem prostoživečih živali naseljem, pogosto pride do konfliktov z ljudmi, s tem pa tudi do smrtne obsodbe za to žival. Na območju, kjer so prisotne prostoživeče živali tudi umakne nezaužito hrano za hišne ljubljenčke.
• Živalim se ne približujemo.
• Svoje pse imamo na povodcu.
• Domače živali čez noč zapremo na varno.
• Zavarujemo svoje odpadke.

žalostno Imamo le eno avtohtono pasmo, pa še za to ne skrbimo primerno

Vseeno pa kdaj pride do situacije, kadar se v naravi srečamo s prostoživečo živaljo. Pri tem opozarjajo, da je treba ohraniti mirno kri ter se previdno umakniti. Za preprečitev tovrstnih srečanj, pa je potrebno upoštevati nekaj nasvetov, s katerimi bo naš sprehod med krošnjami varnejši: "Kar vam odsvetujemo, je tek v mraku, še posebej s slušalkami v ušesih. Medvedi se do neke mere prilagajajo in časovno umikajo človeku, zato so bolj aktivni takrat, ko je zunaj manj ljudi. Zaradi slušalk boste težje pravočasno slišali medveda, zaradi hitrosti pa je večja možnost, da ga presenetite," so dejali na Biotehniški fakulteti. Pri tem svetujejo, da je majhen zvočnik bolj primeren, saj vas bo tako medved prej slišal in se bo tudi prej umaknil.

Dodali so še, da aktivnosti v naravi izvajate podnevi, pri čemer z glasom opozarjate na svojo prisotnost. Ker živali zelo dobro slišijo, ni potrebe po kričanju, ampak je dovolj že sobna jakost zvokov. "Odsvetujemo vam tudi prosto sprehajanje psa v gozdu. Če pes naleti na medveda in ga razdraži, bo v iskanju pomoči pripeljal medveda k svojemu skrbniku. Poleg tega je gozd dom mnogim živalim, ki jim lahko spuščen pes predstavlja velik stres."

Kako se odzovemo, kadar se srečamo s prostoživečo živaljo?

V primeru, da srečate volka ali risa, svetujejo, da žival le opazujete na varni razdalji. Možnosti, da bi sama prišla bližje, so nizke. Najbolj verjetno je, da se bosta ris ali volk sama umaknila.

Od vseh velikih zveri imamo največ možnosti, da se srečamo prav z medvedom. Tukaj dekleta ponovno poudarjajo, da je treba ostati miren. "Delajte samo počasne, predvidljive gibe. Brez kazanja hrbta poglejte nazaj, da boste videli, po kateri poti se mu lahko umaknete. Med ritenskim umikanjem lahko medveda tudi mirno odgovorite in s tem dodatno pokažete, da ne mislite hudega."

Foto: Slaven Reljić Medvedji mladiči Včasih pride tudi do primera, kadar se medved postavi na zadnje tace, vendar mirijo, da to še ne pomeni, da bo napadel. To je lahko le njegov način, da si vas ogleda z drugega zornega kota. "V redkih primerih lahko medved izvede lažni napad. V tem primeru se bo zagnal proti vam, nato pa po nekaj metrih sunkovito obstal in vas opazoval. V takih primerih je to, da ostanete mirni ter ne bežite, ključnega pomena, saj bi z begom pri medvedu lahko sprožili plenilski nagon. Imejte v mislih, da tudi njemu ni v interesu, da bi prišlo do spopada. Če mu ne daste povoda zanj, se bo tudi sam raje umaknil."

Izpostavile so še, da so mladi osebki velikih zveri običajno bolj radovedni in naivni, zato se lahko tudi približajo človeku. Kljub njihovi ljubkosti, je najboljši stik z njimi še vedno le preko fotoaparata.

Problematika križancev med volkovi in psi

V pogovoru so dekleta izpostavile tudi problematiko križancev med volkom in psov, do katere lahko pride ob prepletanju narave s kulturno krajino. Pse in volkove namreč po biološki definiciji uvrščamo v isto vrsto (Canis lupus), saj se lahko med seboj parijo, potomci pa so plodni in se lahko razmnožujejo naprej. S tem prihaja do vnosa pasjih genov v volčjo populacijo, kar bi lahko vplivalo na zmožnost preživetja takih osebkov ali na njihovo vedenje.

Orjak Želeli so vzrediti psa podobnega levu, tako je nastal ...

"Do križanja med volkom in psom večinoma prihaja na obrobnih območjih razširjenosti volka oziroma na območjih, kjer je volkov malo, zaradi česar volkulje težko najdejo samca. V takem primeru se lahko zgodi, da se volkulja pari s psom, če so prisotni spuščeni ali potepuški psi." Dodale so še, da je problem križancev tudi ta, da so lahko po videzu tako podobni volkovom, da jih prepoznamo le preko genetskega testiranja.

Foto: Rudi Kraševec Volk Zaradi tega opozarjajo, da je za omejitev možnosti križanja ključno, da svojih psov ne puščamo, da hodijo sami prosto naokoli, najdene pse pa odpeljemo v najbližje zavetišče. "Tako preprečimo možnost parjenja psa z volkom. S tem preprečimo tudi, da bi pes preganjal in v stres spravljal druge prostoživeče živali," so dejale ter dodale, da se v Sloveniji sicer za križance odreja odstrel, kar lahko preprečimo ravno s tem, da psov ne puščamo nenadzorovanih.

Pasma, ki je na las podobna volku

Kljub težavam, ki jih prinašajo križanci med psi in volkovi, pa obstajajo pasme psov, ki so volkovom na videz podobne. Eden izmed takšnih je tudi češkoslovaški volčjak, ki je nastal z namenskim parjenjem karpatske volkulje z nemškim ovčarjem v okviru eksperimenta češkoslovaške vojske. Želeli so pridobiti pasmo z močjo in čutnimi zaznavami volka, vendar tudi temperament in vodljivost ter krotkost nemškega ovčarja.

"V nadaljnjem razvoju pasme je še štirikrat prišlo do parjenja z volkom. Sedaj je ta pasma mednarodno priznana, parjenje pa poteka le med osebki te pasme. Zaradi njenega izvora je bila le-ta zanimiva za genetske analize, saj je v znanosti meja med tem, kdaj je nek osebek križanec med in kdaj ne, včasih težko določljiva."

Za zaključek so še dodale, da so kljub nekaterim telesnim lastnostim češkoslovaški volčjaki še vedno samo psi in ne križanci z volkom, saj po več desetletjih parjenja osebkov znotraj pasme njihova genetska slika ni nič bolj volčja kot pri ostalih pasmah.

dezurni@styria-media.si