Slovenija je izjemno lepa in razgibana dežela, ki ponuja raznovrstna doživetja. Kot edina evropska država ima Alpe, Mediteran, Kras kot tudi Panonsko nižino. Čeprav se je dežela na sončni strani Alp že dobro zasidrala na svetovnem turističnem zemljevidu, se žal še vedno (pre)pogosto dogaja, da turisti odkrivajo le tiste najbolj znane in priljubljene destinacije, med katerimi izstopajo Ljubljana, Bled, Postojnska jama in Piran. Turisti pa še zdaleč niso edini, ki jim nekateri prekrasni koščki naše države ostajajo skriti.
Slovenska turistična organizacija (STO) je prav z namenom širitve turističnih tokov po vsej Sloveniji pred štirimi leti zagnala vseslovensko motivacijsko kampanjo Moja Slovenija, s katero tudi domačine opominjajo, da vsako turistično območje Slovenije ponuja odličen razlog za oddih in raziskovanje.
Nazadnje se je prebudila tudi Podravska regija. Ta zaradi odlične dostopnosti in geografske lege ter raznolike ponudbe na majhnih razdaljah ponuja ogromno, a je bila dolgo v senci ostalih turistično bolj razvitih regiji. V Podravju so prepoznali potrebo po večjem in učinkovitejšem povezovanju podravskih občin in v letošnjem letu ustvarili blagovno destinacijsko znamko z imenom Štajerska.
V novo blagovno znamko je vključenih 39 podravskih občin, pri čemer imata položaj vodilnih destinacij Maribor in Ptuj. Svoje mesto še naprej ohranjajo tudi druge že obstoječe destinacije, kot so Slovenske gorice, Jeruzalem, Haloze, Ravno polje in Pohorje. Zaživela je tudi že spletna stran. S turističnega vidika je to izjemen korak naprej pri uspešnem preboju vzhodnega dela Slovenije izven meja domače države kot tudi Evrope.
Promovirajo se pod sloganom Štajerska – urbanaravni užitek, unikatno doživetje v objemu gostoljubnosti, odprtosti in družabnosti. Dodana vrednost Podravske regije je namreč to, da lahko obiskovalci na zelo majhnem območju, vožnji okoli 20 minut, doživijo tako mestna, kulturna, naravna, vinska kot tudi druga doživetja.
V Mariboru konec meseca edinstven dogodek
Potem ko je bila štajerska prestolnica – Maribor v tekmovanju za najboljšo evropsko destinacijo v letu 2023 uvrščena na odlično 3. mesto in je prejela naziv najboljše evropske kulinarične destinacije, jo konec meseca čaka še en mejnik.
Med 23. in 29. julijem bo Maribor namreč gostil Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), na katerem bo v enajstih disciplinah tekmovalo več kot 2500 mladih športnikov in športnic od 14. do 18. leta starosti iz 48 različnih držav. Na dogodku bo sodelovalo tudi 800 domačih in tujih prostovoljcev.
Za Maribor je to izjemen mednarodni športni dogodek in priložnost, da se predstavijo kot odlična turistična destinacija. S polno zasedenostjo nastanitvenih kapacitet v mestu in okolici – organizatorji pričakujejo, da bodo udeleženci festivala ustvarili okoli 30.000 prenočitev – dogodek predstavlja vrhunec poletne sezone v destinaciji Maribor. Za ta namen pripravljajo pestro obfestivalsko dogajanje, saj si želijo, da Maribor v tem času živi v zelo sproščenem in družabnem športnem duhu. Tekme si bodo obiskovalci lahko ogledali brezplačno.
Discipline, v katerih se bodo pomerili so: športna gimnastika, atletika, cestno kolesarstvo, gorsko kolesarstvo, rokomet, judo, plavanje, tenis, odbojka, rolkanje in košarka 3×3. Novosti, ki so letos na festivalu povsem prvič v zgodovini Olimpijskega festivala evropske mladine so tekmovanja v rolkanju, gorskem kolesarstvu in košarki 3×3.
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor, je pred težko pričakovanim dogodek dejal: "Dobre turistične rezultate beležimo že v prvem polletju in se tako upravičeno nadejamo novih mejnikov v številu prenočitev in turističnih prihodov. Maribor se postavlja ob bok slovenskim turističnim ikonam, pri čemer se želimo v prvi vrsti izkazati kot kakovostni in gostoljubni gostitelji, kar nam bo v času OFEM-a zagotovo odlično uspelo. Raznovrstno festivalsko dogajanje bo velika poletna popestritev tudi za Mariborčane in okoliške prebivalce, ki bodo pomemben del tega izjemnega športnega dogodka."
V prvih šestih mesecih so v Mariboru v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili 42-odstotno rast turističnih prihodov (99.540) in 33-odstotno rast prenočitev (239.432). Razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami je bilo 10:90 v prid tujim prenočitvam; največ so jih ustvarili turisti iz Hrvaške, Nemčije, Srbije, Avstrije, Češke in Madžarske. Povprečna doba bivanja je bila 2,4 dni.
Aktivnosti in znamenitosti v Mariboru ne manjka
V Mariboru se lahko pohvalijo z nekaterimi edinstvenimi znamenitostmi, ki jih ni moč najti nikjer drugod po svetu. Kot največjo turistično znamenitost Maribora lahko brez težav okličemo najstarejšo trto na svetu, ki raste v starem mestnem jedru in je od leta 2004 vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.
Trta se bohoti v najstarejšem predelu mesta, na Lentu, kjer se vzpenja po stavbi, ki je bila nekoč del mestnega obzidja. Njena zgodba pripoveduje o trdoživosti in izjemni življenjski energiji, saj je trta v svojih 450 letih preživela vse od turških obleganj, številnih požarov, trtne uši, do bombardiranja mesta …
Kako pomembno vlogo nosi v slovenski kulturi vino, lahko obiskovalci ta čas preverijo v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer je za ogled na voljo občasna razstava z naslovom VINO NAŠE VSAKDANJE. Z razstavo so se avtorji poklonili bogati dediščini vinarstva v vzhodni Sloveniji. Razstava ponuja odgovore na osnovno vprašanje, zakaj je vino vseprisotno v naši kulturi, v našem vsakdanu in prazniku, zakaj nas spremlja od rojstva do smrti. Odstira osebne, socialne, zgodovinske, religiozne in druge razloge za navezanost na trto in vino.
Razstava predstavlja vino v številnih vlogah; posamezniku lahko vino predstavlja vir preživetja, lahko je vsakdanja pijača in hrana. Vino je prisotno ob vseh osebnih praznikih in javnih praznovanjih in ima vlogo obredne pijače. Rdečo nit razstave tvorijo osebne pripovedi posameznikov, ki izkazujejo njihov odnos do trte kot rastline, do vinograda, ki zahteva neprekinjeno skrb in trdo delo in do vina, ki je nagrada za trdo delo.
Prav tako so na Štajerskem zelo navezani tudi na reko Dravo, ki je že stoletja močno povezana z razvojem mesta in življenjem v njem. Pravijo, da korenine najstarejše trte, ki raste na mariborskem Lentu, segajo globoko do reke, ki tako stoletja napaja in ohranja pri življenju to edinstveno rastlino. Na in ob reki z bogatima floro in favno so mogoče številne aktivnosti: ob nabrežjih so urejene sprehajalne in kolesarske poti, medtem ko je na Dravi mogoče supati, smučati ali deskati na vodi ter se celo zapeljati s tradicionalnim splavom.
Mariborski splavarji ali "flosarji" obiskovalcem med plovbo po reki Dravi, ki se začne v Koblarjevem zalivu, zaključi pa na Lentu, pričarajo utrinke tega nekoč zelo spoštovanega poklica.
Seveda ne smemo pozabiti omeniti niti mariborskega Pohorja, ki se ponosno bohoti nad južnim delom mesta in predstavlja privlačno turistično, športno in rekreacijsko središče tako v zimski kot poletni sezoni. V slednji ponuja številne možnosti rekreacije in prijetne sprostitve v objemu zelene narave. Aktivnosti v naravnem okolju, ki je blizu, a hkrati dovolj umaknjeno od mestnega vrveža, vključujejo tako pohodništvo kot razna adrenalinska doživetja, kot so spusti z gorskimi kolesi.
To območje ima prav tako čisto svojo sladico – pohorsko omleto, ki predstavlja pomemben del lokalne identitete. Po mnenju številnih je zato nastopil čas, da jo zaščitijo in ji dajo status, s katerim bodo potrdili njeno vlogo v regiji.
Pohorska omleta namreč predstavlja in pooseblja Pohorje. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje, si zato ne le prizadeva, ampak že aktivno dela na realizaciji zaščite Pohorske omlete kot zajamčene tradicionalne posebnosti.
dezurni@styria-media.si
Čeprav 30 let prepozno dobro, da so se sploh zbudili in ugotovili, da morajo sami nekaj naredit, ne sam gledat …
Maribor je mrtvo mesto