Turizem spada med panoge, ki bodo najmočneje čutile negativne posledice širitve novega koronavirusa. Slovenija, ki je odvisna od tujih gostov, saj predstavljajo več kot 70 odstotkov vseh nočitev, bo med tistimi destinacijami, ki bodo čutile velik negativni vpliv. Prisoten bo upad investicij v turizmu, okrevanje pa bo dolgotrajno.
Intenzivneje bodo upad števila gostov zaznale predvsem destinacije, ki pretežno gostijo tuje turiste, in tiste z bolj izrazito sezonsko ponudbo. Tu je govora o obalnih mestih, Bledu, Bovcu, Ljubljani in številnih drugih, ki bodo letos najbolj na udaru.
Tega se zavedajo tudi slovenske občine, ki so se na nekoliko spremenjeno poletno sezono, ki bo minila brez vsako leto številčnejših tujih gostov, že začele pripravljati.
Upad odvisen od režima in časovnice odpiranja državnih meja
Čeprav je o sliki poletne sezone trenutno še prekmalu za govoriti, saj je ta še precej negotova, so občine soglasne, da bo upad turistov vsaj 50 odstotni. Upad bo tako odvisen predvsem od režima in časovnice odpiranja državnih meja in zagona letalskega prevoza.
Vlada se bo danes pogovarjala o t.i. bonih za turizem v vrednosti 200 evrov, ki naj bi pripadali vsem polnoletnim redno zaposlenim in samozaposlenim. Z njimi naj bi upad v turizmu ublažili z od 60-70 odstotkov na 40 odstotkov. Boni naj bi veljali do 31. decembra 2020 ali 28. februarja 2021. Več v prispevku.
Od obiska tujcev je še bolj odvisna naša prestolnica, kjer 96 odstotkov gostov prihaja iz tujine. Še višje pa so te številke poleti, lanskega julija je bilo npr. opravljenih 300.225 nočitev, avgusta 335.132, pri čemer so jih v 97 oz. 98 odstotkih opravili tuji obiskovalci.
Da turistična sezona le ne bi bila tako klavrna, kot je sprva kazalo, si na občini prizadevajo za čim hitrejši prehod meja za prostočasni in poslovni turizem. "V tem primeru si lahko obetamo prihod Nemcev, Avstrijcev, Hrvatov in gostov iz drugih destinacij, kjer so bili pri zajezitvi epidemije uspešni, in kjer bodo uspešno doseženi bilateralni sporazumi," povedo pri Turizmu Ljubljana. Letos bodo najbolj občutili upad gostov iz sosednje Italije, ki že več leta veljajo za najštevilčnejše.
Visoke številke italijanskih (in tudi drugih gostov) v poletnih mesecih prav tako beležijo obalna mesta. V občini Piran so od junija do septembra lanskega leta zabeležili 319.518 gostov in 1.103.497 prenočitev, od tega so domači gostje ustvarili le okoli 26 odstotkov prenočitev. Letošnje številke bodo obrnjene, česar se zavedajo tudi na Turističnem združenju Piran – Portorož, zato so se na porast domačih gostov že začeli aktivno pripravljati. "Organizirali bomo promocijsko akcijo na domačem trgu. Poudarek bo na edinstvenih lokalnih doživetjih, preživljanju prostega časa v naravi in skritih kotičkih, ki jih pri nas ni malo," razkrijejo na združenju.
Da bo letošnje leto z vidika turistične destinacije drugačno, kot je bilo pretekla leta, se strinjajo tudi na Zavodu za turizem Ptuj. V najstarejšem slovenskem mestu tekom celotnega leta prevladujejo tuji gostje, katerih je več kot 80 odstotkov. Na ravni celoletne statistike pričakujejo do 90.000 manj nočitev kot v letu 2019.
Za razliko od prejšnjih let letos pričakujejo predvsem precej več enodnevnih gostov, tj. izletniških, kar posledično pomeni precej manj nočitev. Vseeno se še naprej optimistično pripravljajo na prihajajočo sezono. "V letošnjem letu se bomo osredotočili na nove turistične produkte, prilagojene trenutnim razmeram, s čimer bomo dali poudarek enodnevni ponudbi za družine in pare," je dejala direktorica zavoda.
Slovenski gosti bolj zahtevni in kritični
Čeprav domači gostje izpada ne morejo nadomestiti in lahko trenutno situacijo le omilijo, turistični ponudniki vse upe postavljajo nanje. Se bodo pa morali drugačnim zahtevam in pričakovanjem domačih gostov turistični ponudniki hitro prilagoditi.
"Glavna razlika je, da domači gosti našo destinacijo v večji meri kar dobro poznajo. Posledično si želijo pri nas odkrivati nove stvari, zaradi česar bi jih lahko šteli med zahtevnejše goste," najočitnejše razlikovanje med tujimi in domačimi gosti navedejo pri Turističnem združenju Portorož-Piran.
"Po različnih kriznih situacijah na svetu smo v preteklosti videli, da je turizem panoga, ki hitro najde ravnovesje, če se to poruši. Pandemija je sicer nekaj novega za vse, a ostajamo optimisti"
Turizem Ljubljana
Medtem ko so v občini Kobarid prepričani, da bistvene razlike v osnovnih zahtevah ni, kot pa še povedo, "izkušnje kažejo, da so domači gostje pogosto bolj kritični od tujih gostov". Prav tako so po njihovem opažanju tudi cenovno bolj občutljivi. Na občini si želijo, da bi Slovenci, ki sicer dobro poznajo reko Sočo, Kobariški muzej in Ano Roš, ta čas izkoristili še za raziskovanje in boljše spoznavanje lepot in bogastva njihove doline, ki obsegajo tako naravne, zgodovinske kot kulturne znamenitosti kraja.
Da so slovenski gostje precej bolj kritični, so opazili tudi za Zavodu za turizem Ptuj: "Ob poizvedovanjih želijo imeti natančne in podrobne informacije o posameznih atrakcijah, ponudbi, kulturnem dogajanju. Zanimajo se predvsem za kolesarske poti ter oglede muzejev in galerij. So cenovno precej bolj občutljivi na ceno."
Katere znamenitosti na občinah priporočajo za ogled?
Na kobariški občini vsem turistom svetujejo, da v poletnih mesecih obiščejo podeželje in oddaljene turistične točke na kobariškem, kamor jih odpelje Hop on Hop off Kobarid avtobus. "Priporočamo ga vsem obiskovalcem za raziskovanje kobariškega, za dostop do kopališč ob Nadiži in izhodišč za pohodnike ter kolesarske izlete," namignejo.
Dodajo, da je obvezna tura za vse obiskovalce Kobarida Kobariška zgodovinska pot, ki povezuje naravne znamenitosti z zgodovinskimi spomeniki (Kobariški muzej, italijanska kostnica Tonocov grad, ostaline 1. svetovne vojne, Napoleonov most, Muzej sirarstva od planine do Planike, Soča, slap Kozjak). Prav tako morajo vsi obiskovalci tega konca Slovenije poskusiti tudi "glavno zvezdo" na jedilniku sladic gostiln in restavracij na kobariškem, tj. kobariški štrukelj.
Pri obalnem turističnem združenju domače goste privabljajo z besedami, da njihova destinacija poleg morja in plaž ponuja še veliko drugih aktivnosti za vse okuse. "Še posebej smo ponosni na raznoliko ponudbo doživetij, od kulinaričnih do športno obarvanih. Gosti se lahko podajo na degustacijo oljčnega olja, vina ali piranskega brancina. Sprehajajo in kolesarijo lahko po poteh z dih jemajočimi razgledi, ki se vijejo od morske obale do pristnih vasi v zaledju. Odkrijejo lahko tudi najvišji flišni klif na vzhodnem Jadranu, sladkovodni jezeri tik ob morju, slikovito dolino reke Dragonje, ohranjeno torklo (tj, stiskalnica olja) iz 19. stoletja, skrivnostne legende Pirana in še veliko več," naštejejo.
Medtem ko bodo na Ptuju letos vsem obiskovalcem ponudili novost, saj bodo na reki Dravi zagnali aktivnosti, s poudarkom na vožnjah z ladjico Čigra. Pripravili pa bodo tudi enodnevne raziskovalne izlete, preko katerih bodo obiskovalce mesta podrobneje seznanili z zgodovino in dediščino mesta, na program bodo dodali nova turistična vodenja ter drugo ponudbo.
"V vseh letnih časih je poseben obisk rovov pod gradom, ki so vedno enake temperature in v njih okušati vina z našega vinorodnega območja. Od lanskega leta imamo namreč nov turistični produkt degustacije v temi. Priporočam tudi ogled vinske kleti Ptuj, ki prav tako hrani najstarejši vinski arhiv v Sloveniji, tj. najstarejše slovensko vino – Zlata trta iz 1917, arheološkega parka Panorama, kjer se lahko sprehodite med rimskimi spomeniki, obisk Mitrejev, templjev posvečenim božanstvu Mitri, in domačije Klinc pri Ptuju, kjer ste lahko priča tradicionalnemu ročnemu postopku izdelave kurentovih oprav – kurentij, ter še mnogo več," spisek zanimivih znamenitosti Ptuja izda direktorica Zavoda za turizem Ptuj.
Na ljubljanski občini bodo domače obiskovalce za obisk poskušali vzpodbuditi s paketi, oblikovanimi glede na različne interese, sodelovali pa bodo tudi v kampanjah in projektih Slovenske turistične organizacije.
Ker so po njihovih besedah ponudbo Ljubljane in regije "vselej razvijali z mislijo na meščane in slovenske obiskovalce in jo njim tudi promovirali, saj imamo v 26 občinah Osrednje Slovenije veliko naravnih lepot, zanimivosti (zgodovinskih, kulturnih), ki jih marsikdo ne pozna, ter nenazadnje odlično gastronomsko ponudbo in preko 800 kmetij, ki mesto oskrbujejo s svojimi pridelki in kjer se lahko meščani odločijo za nakup lokalnih, svežih, sezonskih dobrot, bistvenih sprememb v zvezi s samo vsebino ponudbe ne načrtujemo".
In sklenejo, da Slovencem obisk Ljubljane priporočajo, "ker je to naša prestolnica – mesto vseh Slovencev, kulturna matica. Poleg tega pa mesto s svojo bogato in kakovostno ponudbo obiskovalcem ponuja obilo možnosti za večdnevno raziskovanje mesta". Predvsem pa vsem obiskovalcem svetujejo, naj se odločijo za voden ogled, saj se je "v resnici navdihujoče za spremembo po ulicah, trgih in mostovih podati s poznavalcem, umirjeno in z drugim namenom; da bi slišal razlago o hišah, ki nas obdajajo, njihovem namenu, o zgodovinskih posebnostih in zgodbah o življenju v tistem času".
[ … ponudbo Ljubljane in regije "vselej razvijali z mislijo na meščane in slovenske obiskovalce in jo njim tudi promovirali, …
In zakaj je pod prispevkom o Portorožu in Piranu objavljena fotografija Primoštena?