Za mnogo Ljubljančanov Prešernov trg predstavlja spomenik lokalnega pomena. Na njem stoji kip največjega slovenskega pesnika vseh časov Franceta Prešerna, po katerem je trg tudi prejel ime, zraven njega pa stoji še ena glavnih arhitekturnih ikon mesta – Plečnikovo Tromostovje.
Zato je mnoge presenetila njegova podoba ob vrhuncu turistične sezone v Ljubljani, ki je v primerjavi s prejšnjim avgustom kot edino slovensko mesto doseglo rast nočitev, in sicer za en odstotek. Če so se domačini Modiceve umetniške instalacije s pršilnikom vode in prometnimi znaki navadili ter je ta hitro postala priljubljena posebnost v mestu, je bilo drugače z novo turistično ponudbo gostinskega podjetja Sedam. Nanjo so obiskovalce centra Ljubljane že od daleč opozarili vonjave in dim, ki se vijejo nad Prešernovim trgom.
Omenjeno gostinsko podjetje, ki upravlja s Kavarno Tromostovje, je namreč na vrhuncu turistične sezone, ko so se v Ljubljani zgrinjale množice turistov, v bližini trga postavilo stojnico z bosanskimi specialitetami. Na njej so lahko turisti na njihovo presenečenje vsak dan med 8. uro zjutraj in 1. uro ponoči našli čevapčiče, ražnjiče, pleskavice in druge balkanske specialitete, ter nobene slovenske. "Ne le da tovrstne stojnice ne spadajo v središče mesta, tudi odplake se izlivajo neposredno v Ljubljanico," je le eden od jeznih komentarjev domačinov, ki ga je naslovil na časopisno hišo Delo.
V sredini avgusta se je na občinskem portalu Pobude meščanov pojavil še zapis, da je bila zabeležena tudi uradna prijava. Nanašala se je na nezadostne higienske standarde ponudnika – gostilno Saraj, ki ima restavracijo sicer na Bohoričevi ulici v bližini Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
"Ob gostinskem šotoru restavracije Saraj na Prešernovem trgu vsak dan nastajajo kupi smeti, ki potem tam ležijo cel dan, dokler jih zvečer ali zjutraj ne odpelje komunalna služba. Predlagam, da se gostinski šotor prestavi na ustreznejšo lokacijo, saj gostinska ponudba tako nizke kvalitete ne sodi na osrednji mestni trg, sploh pa tja ne sodijo kupi smeti, ki jih generira gostinec. Poleg smeti so prisotni smrad po zažganem mesu in mastni madeži na tleh v okolici šotora," se je glasil zapis občana.
To pa ni bil osamljen primer. Kot so nam dejali na Mestni občini Ljubljana (MOL), so na portalu Pobude meščanov prejeli dvanajst pobud na to temo.
Na magistratu očitkom odgovarjajo, da to ne drži in da tovrstnega onesnaževanja niso zaznali. Na vprašanje, kaj menijo o tej tematiki, pa nam je mestni menedžer Matic Bizjak odgovorili: "Tako kot v drugih evropskih prestolnicah tudi v Ljubljani živijo in delajo ljudje različnih narodnosti in kultur, kar se odraža tudi v njeni kulinarični ponudbi. Ta zajema tako tradicionalno kot sodobno slovensko kuhinjo, visoko kulinariko, okronano tudi s strani svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, različne svetovne kuhinje, slaščičarne, ulično prehrano itd. Ravno raznolika ponudba privablja tako domačine kot domače in tuje obiskovalce. Prepričani smo, da bi bil obisk restavracij precej slabši, če bi vse ponujale enako. Mestno središče ni namenjeno zgolj turistom, pač pa predvsem Ljubljančankam in Ljubljančanom. In ti si, poleg domače, želijo okušati tudi tujo kulinariko."
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL je za naš medij še pojasnil, da so štiriletno dovoljenje za posebno rabo javne površine na Prešernovem trgu za izvedbo Festivala bosanske kuhinje izdali podjetju Sedam na podlagi razpisa, objavljenega 10. julija 2020. Gostinec Sedam 99 ima tako vse do 31. julija 2024 še veljavno dovoljenje za izvedbo festivala na Prešernovem trgu.
V tem času je bilo gostincu izdanih tudi več dovoljenj za postavitev dodatne gostinske opreme (stojnic) obstoječega gostinskega obrata, torej Kavarne Tromostovje, za izvedbo Festivala Bosanske kuhinje. Tega je gostinec od leta 2020 dalje izvedel vsako leto vsaj dvakrat; v času prireditve Noči v stari Ljubljani in v času Decembra v Ljubljani. Z delovnim časom se zato prilagajajo gostinskemu obratu, katerega delovni čas je vsak dan med osmo in prvo uro zjutraj. "Za rabo javne površine je bila ob izdaji dovoljenja za rabo javne površine vsakič zaračunana občinska taksa v višini 200 evrov na dan prireditve in 22 % DDV," še pojasnijo.
Na vprašanje, zakaj se v središču Ljubljane sredi glavne turistične sezone, sploh prodaja tuja kulinarika, na mestni občini odvrnejo, da na javnih površinah vselej spodbujajo številne kulinarične prireditve, ki so namenjene predstavitvi tradicionalne slovenske hrane in lokalnih pridelovalcev hrane ter prehranskih izdelkov.
dezurni@styria-media.si
Župan gor dol , tista druga polovica njega ne paše v SLO ! Ne vem kako se sploh upa sklepat …
Samo vprašam...kaj ni to v Ljubljani lokalna kulinarinaka? Čudno je to da se priseljenci bunijo. :-D
Ali je beseda o varovanju kulturnih spomenikov ? Zakaj potem mažete spomenike ? Uničujete kulturno dediščino !