Skoraj tako, kot se je pred več kot tridesetimi leti strogo odsvetoval obisk prizorišča najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, ki pri marsikom še vedno zbuja veliko mero odpora in zgražanja, je bil v preteklih mesecih v medijih tako predstavljen tudi del Italije, ki ga je epidemija najhuje prizadela. Posledično se to pozna pri zelo opaznem osipu turistov, še posebej v mestih, ki že tradicionalno niso bila turistično oblegana.

Foto: Nina Simić Bergamo in Bresica Kot je v zapisih na družbenem omrežju facebook trenutno stanje v (bivših) žariščih epidemije – Bergamu in Brescii, opisala butična načrtovalka potovanj Nina Simić, ki se je te dni mudila v tistih koncih, domačini tam menijo, da si tujci glede na predstavitve v medijih predstavljajo, da gre za mesta zombijev. Na svojem potovanju je sogovornica srečala le nekaj turistov, ker so domačini do njih še nekoliko zadržani in jih čudi, zakaj so sploh tukaj, je sogovornica v šali dejala, da se je na trenutke tam počutila kot marsovec.

"Sploh v Bergamu in Brescii je očitno, da se ljudje dokaj striktno držijo predpisane razdalje, ki je pri njih uradno le meter, in so nekoliko prestrašeni, ko vidijo tujce. Tam se strogo izogibajo tudi rokovanju in mimogrede naletite na grde poglede in glasna opozorila, če pozabite na razkuževanje rok ob vstopu v trgovino," je med drugim o stanju v Lombardiji dejala načrtovalka potovanj.

Pri nas Turistov ni več, stenice so ostale

Ste imeli pred obiskom Italije kakšne zadržke? 

Malenkost me je strašila misel na stroge ukrepe, tako v mestih kot na plažah, a na koncu ni bilo tako hudo. Poleti se večinoma tako ali tako zadržuješ na odprtem. Kot prevozno sredstvo pa je tako zaradi mobilnosti zmagal avto. Ne predstavljam si biti na tako dolgi poti ves čas z masko na javnih prevoznih sredstvih. Težko ocenjujem, kako je bilo tam v kritičnih trenutkih dogajanja. Lahko se orientiram le glede na mnenja sogovornikov iz teh krajev. Trenutno se o stanju tam niti ne poroča več, ker je 'senzacija' mimo. Sama pred potovanjem nisem imela zadržkov, saj imajo pri njih glede na znane podatke trenutnog manj potrjeno okuženih, kot pri nas. Predvsem pa se veliko bolj striktno držijo omejitev, kar sem spoznala že na predhodnem vikend obisku, blizu meje. Zdelo se mi je, da mora biti izkušnja,ko ni trum azijskih in drugih turistov, še boljša.

Kakšen je bil vaš prvi vtis ob obisku Bergama, Covid Černobila, kot ste ga poimenovali v svojem facebook zapisu? Kako se je bilo sprehajati po praznih ulicah in srečevati le malo ljudi?

V Bergamo sem prišla iz Brescie, kjer je bilo prav tako eno glavnih žarišč. Že tam me je nekoliko presenetilo, da veliko ljudi kljub visokim temperaturam in sopari maske nosi tudi zunaj, ko daleč okrog ni nobenega. Zanimivo je sicer, da so ulice dokaj prazne, barčki na prostem pa polni in tam ni nobene panike, ne glede na ponekod malo manjše razdalje.

Podobno je bilo tudi v Bergamu, ki sem mu nekoliko sarkastično ime nadela, ker se zdi, da se ljudje bojijo obiska, saj bi se jim lahko zgodilo kaj hudega. V naših glavah je zasidran kot nevaren kraj, ki ni varen za obisk, saj smo to v zadnjih mesecih slišali tolikokrat. Vsekakor pa je mesto zanimivo za obisk, predvsem stari del mesta Citta Alta, kjer vas očarajo starinske trgovine in slaščičarne. Tam poskusite polento in zelo sladko tipično bergamsko sladico polentino. Na hrib s starim delom, se lahko sprehodite ali se na hitro povzpnete kar z vzpenjačo. Domačini se sicer sedaj prosto sprehajajo, opazen pa je primanjkljaj tujcev.

Italijani so znani kot večni pozitivci. Je tako tudi sedaj, ko se večina turistov izogiba obisku države, ki je bila med pandemijo med hujše prizadetimi? Kako se soočajo s trenutno situacijo, jih skrbi za naprej?

Maska, ki jo dobiš ob vstopu v muzej, saj ne smeš imeti svoje. Sploh v Bergamu in Brescii je zelo opazno, da se ljudje dokaj striktno držijo predpisane razdalje, pri njih je večinoma uradno napisano le meter, in so nekoliko prestrašeni, ko vidijo tujce. Strogo se izogibajo tudi rokovanju in naletite na grde poglede in glasna opozorila, če pozabite na razkuževanje rok ob vstopu v trgovino. Drugje kot v Lombardiji se glede rokovanja včasih spozabijo in se potem opravičijo. Podobno kot pri nas.

Nekaj ljudi, s katerimi sem govorila, je bilo sicer bolj zaskrbljenih glede luknje v turizmu in ne toliko zaradi samega virusa. Omenjeni menijo, da so jim mediji naredili kar veliko škodo s poročanjem o stanju, ki sploh ni bilo tako grozno, kot je bilo prikazano. Citiram njihovo izjavo, da "živijo skoraj v mestu zombijev". Recepcionist v Brescii mi je omenil, da je normalno, da so bili najhuje oblegani, saj imata Bergamo in Brescia zelo dobre bolnice in so bolnike s severa pošiljali k njim. Sama seveda ne morem soditi o resničnosti njihovih izjav, a delovalo je, da me ne poskušajo zavajati. Bolj jih je bolela približno tromesečna mučna stroga karantena. Tam, kjer ni bilo tako hudo kot v Lombardiji, pa se razpoloženje ni veliko spremenilo, predvsem gre za skrb glede upada dohodka.

V enem izmed zapisov ste omenili, da se kot turistka počutite kot marsovec, saj so turisti v Italiji trenutno v manjšini. So zaradi tega lokalci bolj ustrežljivi in se za turiste bolj potrudijo? Koliko tujih turistov dnevno ste sploh srečali?

Z vidika turista je seveda super, da se lahko nekoliko pogajaš za cene nastanitev, spodbujajo celo rezervacije direktno preko hotela brez provizij, in skoraj nikjer ni gneče, z njihovega vidika pa je stanje porazno. V torinskem muzeju sem bila malo pred zaprtjem, deseta obiskovalka tisti dan. Ravno ta dan je bil celo brezplačen vstop in ostalih devet pred mano je prihajalo iz Torina, zato so se globoko začudili, ko sem jim povedala, od kod prihajam. Veliko jih sploh ne ve, da Italija meji na Slovenijo (smeh). Treba pa je vedeti, da tudi pri njih veljajo omejitve števila obiskovalcev v muzejih in trgovinah, kar hitro lahko pomeni zaseden termin ali čakanje pred trgovino. Manjša gneča ni vedno recept za hiter vstop. v izogib razočaranju na licu mesta, pa je najbolje vse rezervirati vnaprej, preko spleta.

reportaža "Stanje je katastrofalno"

Sama sem recimo v Firencah šla na zelo zanimivo vodeno vožnjo med toskanskimi griči s starim Fiatom 500. Po besedah vodičke sem bila prva in edina v tem tednu, medtem, ko so lani ob istem času imeli po tri ture dnevno, s po 15 do 20 udeleženci. Razlika je torej očitna. V Brescii in Bergamu nisem srečala skoraj nobenega, kar so potrdili tudi prodajalci in recepcionisti. V Torinu pa se ža najde kakšen, predvsem so opazne švicarske registracije, medtem ko je bilo v Pisi in Firencah že slišati bolj pester nabor tujih jezikov.

Je ob trenutnem obisku Italije moč čutiti, da se nahajate v sicer eni najbolj priljubljenih turističnih držav na svetu? Bi med obiskom Italije v preteklosti in obiskom Italije sedaj sploh lahko potegnili kakšno vzporednico?

V krajih kot sta Pisa ali Firence, ki sta že tradicionalno bolj turistični kot na primer Bergamo, bi lahko rekla, da ni zelo opazen osip turistov. Ni pretirane gneče, a še vedno je dovolj ljudi, in center mesta deluje polno in živo. Na plažah beneške reviere je zasedenost nekoliko nižja, kot zna biti običajno, a ferragosto je šele pred vrati, tako da se bo kmalu napolnilo. Veliko Italijanov se je letos namreč odločilo za dopust doma in bodo na bolj zanimivih krajih hitro nadomestili tuje turiste.

Kako pa je z obiski ostalih znamenitosti, muzejev, galerij? Obratujejo normalno?

Muzeji večinoma obratujejo, opazila sem le, da imajo pogosto skrajšan delovni čas ali pa so zaprti med tednom, ko je manj predvidenih obiskovalcev. Pred potovanjem je torej zelo dobro preveriti trenutno stanje. Čeprav sem bila v določenih manjših muzejih v Torinu edina obiskovalka, so kustosi dosledno hodili za mano in s pogledom opozarjali na obvezno nošenje maske, kar je bilo na trenutke že malo neprijetno.

Tudi nekateri zabaviščni parki ali terme so zaprti. Tisti, ki so odprti pa delujejo normalno, a seveda ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov. Sama sem obiskala Caneva parka – Movieland in Waterpark pri Gardskem jezeru. V prvem so obvezne maske v celotnem parku in ne samo v notranjosti, posledično lahko tudi obiskovalce štejemo v stotinah. Ni bilo nobene gneče in park si lahko obdelal v celoti v nekaj urah, brez čakanja. V vodnem parku maske niso nujne, razen ko na primer zunaj naročate hrano in pijačo, ali na primer v stranišču. Tam je gneča neprimerno večja. Ljudje že sami upoštevajo navodila zelo dosledno, poleg tega te prodajalci in ostali zelo strogo opomnijo nanje, če se spozabimo, in pri tem ne popuščajo.

Bizarno Ne zaradi covida-19, zato uvajajo omejitve!

Naj omenim še režim na plažah, ki se zelo razlikuje na ligurski obali, ter nam bližji beneški. V kraju Sestri Levante je bil na primer vstop na plažo možen le mimo varnostnice in sprehajanje po dolžini plaže ni bilo dovoljeno; kjer prideš noter, v bližini položiš brisačo. V beneškem delu ni tako strogo in si lahko izbereš svoj kotiček na plaži ali pa izbereš ležalnike, priporočajo le, da jih rezerviramo vnaprej preko spleta.

Imate v rokavu morda še kakšno anekdoto, zanimivost s potovanja? Kaj priporočate tistim, ki se v Italijo na dopust šele odpravljajo?

Italija je super dežela, v katero se vedno z veseljem vrnem, saj obožujem njihovo hrano, kulturo, jezik, doživetja, znamenitosti in splošno vzdušje. Po 1800 prevoženih kilometrih sem pozitivno presenečena, da sem večino kletvic porabila na slovenskem delu poti. Neverjetno, saj slovijo kot 'nori vozniki', a so jih visoke kazni in stroge omejitve očitno spravile k pameti. Res bodite pozorni na omejitve in cone ZTL (Zona a traffico limitato), kjer je promet brez dovolilnice prepovedan. Posebej pogoste so v severni Italiji in včasih niso dobro označene, zato veliko Slovencev presenetijo policijske 'čestitke' po dopustu v Italiji  kakšno leto ali dve kasneje.

Tudi sama sem imela zanimivo izkušnjo, ko sem zvečer pustila vozilo na sicer nekoliko nejasno označenem brezplačnem parkirišču in sem za vsak slučaj v vozilu pustila telefonsko številko. Ob 7. uri zjutraj, ko sem se zbudila, sem imela že več kot deset neodgovorjenih klicev. Skoraj v pižami sem tekla pred stavbo premaknit avto, saj so prostor potrebovali za dostavo do trgovine. Imela sem srečo, da so v predmestju Genove zaradi tujih tablic hitro sklepali, pri katerem lastniku apartmajev v bližini spim, sicer bi vozilo verjetno odpeljal pajek. Tujih turistov namreč praktično ni. Ni razloga, da poleg slovenskega in hrvaškega turizma ne bi podprli tudi italijanskega.

reportaža "Komaj čakamo, da bo tega s***** konec"