Kras je zaradi posebne geološke strukture izjemno bogat z jamami in kamnolomi. Lahko rečemo, da velja za pravi simbolni kraj za geologijo in jamarstvo. Prav tako so kraške jame pomembna arheološka in paleontološka najdišča. Med več kot 2700 kraškimi jamami so nekatere še posebej lepe in zanimive, tako z znanstvenega kot arheološkega vidika. Med njimi izstopa Briškovska jama, ki združuje vse prej omenjene značilnosti.

čarobno Ste že obiskali ta kraški čudež na Štajerskem?

Briškovska jama, znana tudi kot Briška jama ali Jama pri Briščikihse, se lahko pohvali s kar dvema vpisoma v Guinessovo knjigo rekordov. Prvi vpis v letu 1995 si je prislužila kot največja turistična jama. Ponaša se namreč z največjo osrednjo dvorano, ki je visoka 107 m, široka 65 m in dolga 130 m. Posledično se je jame v italijanščini prijelo ime Grotta Gigante (Velika jama).

pri nas Ne Bled in ne Postojna: To je skriti raj, ki je med tujci tako priljubljen

Prestižno je tudi dolgotrajno obdobje turističnih obiskov jame, ki presega 100 let. Jamo je v prvi polovici 19. stoletja odkril Antonio Federico Lindner, ko je preiskoval možne vodne vire v zalednju Trsta, za občinstvo pa je bila odprta skoraj stoletje pozneje, natančneje leta 1908. Takrat so zgradili stopnice in namestili preprost sistem za osvetljavo. Obisk se je povečal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so acetilenske svetilke zamenjali z električno osvetljavo. Drugi vpis v Guinessovo knjigo rekordov pa je jama zabeležila, ko je bil v njej izveden skok s padalom.

Foto: Google maps Briška jama V jamo, ki je stara 10 milijonov let in jo je ustvaril podzemni tok reke Timave, vodi približno 500 stopnic. Obiščemo jo lahko v spremstvu vodiča, ki nas po osvetljeni poti popelje proti dnu, tj. do globine 100 metrov, kjer odkrivamo zanimiv kraški podzemni svet. V notranjosti jame je mogoče občudovati stalaktite, sigaste tvorbe in stalagmite, med katerimi je najmogočnejši steber Ruggero, visok 12 metrov. Najbolj veličasten del jame je zagotovo Velika jama, ki je en sam naraven prostor izredne velikosti. Voden obisk traja malo manj kot eno uro.

Foto: Google maps Briška jama Briškovska jama je tudi pomembno arheološko najdišče. V notranjosti so bili odkriti ostanki človekove prisotnosti iz obdobja med neolitikom in bronasto dobo, točneje človeški ostanki in najdbe iz stare bronaste dobe, med katerimi je najbolj zanimiv in skrivnosten Brotlaibidol. Zanj arheologom še ni uspelo izvedeti, čemu je služil, a je verjetno imel kulturni pomen. Gre za zelo pomembno najdbo, saj obstaja le malo primerkov po vsej Evropi. Tisti, ki so ga odkrili v Briškovski jami, pa je edini, ki je bil odkrit v naravni jami.

prečudovito Neverjetno, tudi to ponuja Slovenija!

Ne le arheologija, ampak tudi paleontologija ima v Birškovski jami velik pečat: v karbonatnih kamninah in usedlinah Briškovske jame so paleontologi odkrili antične fosile morskih organizmov in ostanke živali. Med drugim ostanke jamskega medveda Ursus spelaeus, ki je med najznačilnejšimi fosilnimi najdbami Tržaškega Krasa.

V Briškovski jami lahko najdemo tudi znanstveno opazovalnico: tu so nameščeni seizmograf, dve geodetski nihali, ki nudita dragocene informacije o počasnem gibanju zemeljske skorje, in meteorološka postaja. Prav tako lahko ob jami obiščemo jamarski muzej, v katerem so razstavljene različne speleološke, geološke in paleontološke najdbe iz jame in njene okolice.

dezurni@styria-media.si