Kljub porastu turistov Hrvati niso najbolj zadovoljni s poletno turistično sezono. "Četudi se ministrstvo za turizem Garija Cappellija hvali z rastom števila nočitev in prihoda turistov, je dejstvo, da se hotelirji, zasebni ponudniki sob in lastniki kampov pritožujejo, da so njihove namestitve letos manj polne kot pretekla leta," piše hrvaški portal Index. 

Hrvaška je po pisanju časnika sezono resda začela z 6,6 odstotki več registriranih namestitvenih kapacitet kot pretekla leta, a je rast prihodov turistov in nočitev precej manjša od napovedanih desetih odstotkov. Za razliko od Hrvaške, veliko rast beležijo Turčija, Tunizija in Egipt, kjer so zadnja leta imeli upad turizma zaradi groženj terorizma.

V vrhuncu sezone še proste kapacitete

Precej kritičen do hrvaške turistične politike je Veljko Ostojić, vodja Hrvaškega turističnega združenja (HUT), kjer so nedavno izrazili nezadovoljstvo zaradi zvišanja turistične takse. Poudarja, da so do sedaj živeli na račun preteklih odločitev ter za turizem slabših časov v konkurenčnih državah in opozarja na odsotnost srednjeročnih in dolgoročnih vizij ter pomanjkanje delovne sile. 

"Hrvaška ne upravlja s turizmom, nam se turizem dogaja."
Veljko Ostojić, vodja Hrvaškega turističnega združenja

Pisali smo tudi že o tem, da se turistični delavci pritožujejo nad tem, da turisti na Hrvaškem premalo trošijo, saj poleg turistične namestitve v primerjavi s turističnimi destinacijami, kot je Grčija zapravijo bistveno manj denarja.

  Kvarner Turistični delavci v Kvarnerju: "To je ena najslabših sezon. Nihče nič ne troši."

Foto: Profimedia Hrvaška obala

Hrvaška je sicer priljubljena poletna destinacija tudi med slovenskimi turisti, a obisk slovenskih turistov pri naših južnih sosedih po opažanju slovenskih turističnih delavcev vseeno pada. "Povpraševanje po Hrvaški konstantno upada," razlaga Boris Farkaš, dirketor Intelekte in med razlogi navaja tudi politične. "Da se pri več tisoč kilometrih obale in tisoč otokov toliko napenjajo za nekaj sto metrov Piranskega zaliva, se večini Slovencev zamalo, da bi tja nosili svoj denar."

"Da se pri več tisoč kilometrih obale in tisoč otokov toliko napenjajo za nekaj sto metrov Piranskega zaliva, se zdi večini Slovencev zamalo, da bi tja nosili svoj denar."
Boris Farkaš, Intelekta

Veliko zanimanje za manjše grške otoke

V letošnjem poletju so Slovence in Slovenke, ki so potovali preko Intelekte, zanimali predvsem manjši grški otoki, kot so Hios, Skiatos, Karpatos, Tilos, Ikarija, Patmos, Paxos in Samos ter za Črno Goro, Albanijo, Turčijo, Egipt in  Djerbo. Povpraševanje po Tuniziji od "afriške pomladi" konstantno raste in je tudi v preteklosti bilo večinoma stabilno. "Povpraševanje po Egiptu pa je v 30 letih našega delovanjaje vedno nihalo," o zadržkih zaradi terorističnih groženj pove Farkeš. "Vsake toliko časa so bili teroristični napadi in velikokrat na žalost tudi z žrtvami med turisti." Med manj znanimi destinacijami je bila letos zelo popularna Likija.

V Turistični agenciji Palma beležijo zelo velik porast obiska na Mediteranu, izjemno veliko gostov je letos dopustovalo v Grčiji, Turčiji, Cipru, Španiji in Egiptu. "Tradicionalno, pa med Slovenci ostaja priljubljena počitniška destinacija sosednja Hrvaška, kamor se še vedno odpravi veliko naših gostov," razlaga Nena Kraševec Mišič iz Palme. "Največ naših gostov se na Hrvaško odpravi z lastnim prevozom, kar nekaj pa se jih je letos odpravilo z letalskim prevozom na Brač in Dubrovnik."

"Hrvaška je in bo ostala popularna, tako v glavni kot v pred in po sezoni, saj je lahko dosegljiva, tudi za krajši odklop za vikend. Tako je bilo tudi letos, seveda pa včasih svoje napravi tudi cena in če lahko nekdo dobi na drugi destinaciji več in vključno z letalskim prevozom, potem bo seveda izbral drugo destinacijo. Po naših ocenah je letos res velik porast obiska na Mediteranu, veliko Slovencev je počitnikovalo v Turčiji, Grčiji, Egiptu in na Cipru."
Nena Kraševec Mišič, Palma

Foto: Shutterstock grčija

Največje spremembe in nihanja v izbiri destinacij povzročajo nestabilnosti v gospodarstvu in politiki, česar je bilo v zadnjih letih kar precej. "Turizem je zelo živa stvar in zato so se temu primerno gibali tudi turistični tokovi," opozarja Kraševec Mišičeva. "Vendar so tudi Slovenci spoznali, da so lahko podane informacije velikokrat pretirane in daleč od same resničnosti, vse le ni tako drastično ter negativno. Nikakor pa ne smemo pozabiti še na naravni pojav, predvsem v obliki nepredvidenih vremenskih razmer, ki je lahko včasih promotor, spet drugič pa zaviralec neke destinacije."

Skandinavija top destinacija zaradi vremena

V Parmi sicer beležijo tudi velik porast drugačnih počitnic in dopustovanj v obliki krožnih potovanj. "Veliko naših gostov se je med letošnjimi poletnimi počitnicami odpravilo po Skandinaviji, Baltskih prestolnicah, Rusiji, Škotski in Irski," razlaga Kraševec Mišičeva. "Letos je bila sreča tudi z vremenom, saj so bile v letošnjem letu rekordne temperature na severu. Domačini so povedali, da tako lepega in sončnega poletja, že dolgo ne pomnijo." Za goste zanimiva so tudi rečna križarjenja, opažajo pa tudi interes za Svetovna potovanja.

Da Slovenci še vedno največ potujemo na Hrvaško, pritrjujejo tudi v turistični agenciji Sonček. "To je pričakovano, saj gre za našo tradicionalno poletno destinacijo, ki nam je blizu tako po tradiciji, načinu preživljanja dopusta, jeziku, pa tudi fizično blizu," razlaga Nataša Jeza Kotnik iz Sončka in poudarja, da se da pri naših južnih sosedih še vedno tudi ugodno dopustovati. 

"Zadnja leta je Hrvaška močno pridobila na račun zmanjšanja zanimanja za nekatere množične destinacije, kot sta Turčija in Egipt," razlaga Jeza Kotnik. "A letos se Evropejci vračajo tudi v te države in je že čutiti nekaj manj pritiska na Hrvaško. Letos je npr. v mesecu avgustu še vedno na voljo precej kapacitet, ko je bilo zadnji dve leti skoraj nemogoče dobiti še kakšno sobico ali apartma. Čeprav v Sončku tudi letos beležimo rast potnikov za Hrvaško, to ni vseevropski trend."

Foto: Shutterstock Skandinavija

Pariz razprodan več mesecev v naprej

Poletje je sicer minilo brez velikih političnih napetosti in terorističnih napadov, kar vpliva tudi na turizem. "Turističnih tokov ni mogoče zaustaviti," razlaga Jeza Kotnikova. "Nekaj časa so ljudje bolj zadržani in se usmerijo na destinacije, kjer se počutijo varnejše, nato pa se ti tokovi usmerijo v stare struge." Poleg Pariza je bilo letos spet veliko zanimanje za Turčijo in Egipt.

"Nekaj časa smo čutili veliko zadržanost do Pariza, letos pa velja za eno najbolj priljubljenih metropol. Prav čuti se, da so ga ljudje pogrešali, razprodani so večinoma vsi programi, ki jih razpišemo, tudi več mesecev vnaprej. Prav tako sta se razcvetela Turčija in Egipt, ki veljata za 'all inclusive' destinaciji, kjer za svoj denar turist dobi največ."
Nataša Jeza Kotnik, Sonček

Zadnja leta se sicer spreminjajo tudi navade turistov, saj Slovenci ne potujejo več le v glavni, pač pa tudi v nižjih sezonah, raje večkrat za manj dni in na različne destinacije. "Poleti si veliko ljudi po tednu ali dveh morja privošči še nekaj dni v hribih ali termah, družine obiščejo zabaviščne parke ali pa obiskujejo mesta po Evropi," razlaga Jeza Kotnikova. "Vikendi na morju skozi vse leto so postali že stalnica mnogih Slovencev."

dezurni@zurnal24.si