Montažna hiša Marles, ki jo gradita Nataša in Gregor je prestala test zrakotesnosti. Ta je bil v njuni hiši obvezen, saj ga zahteva Eko sklad, pri katerem sta vložila vlogo za pridobitev subvencije za gradnjo hiše. Brez opravljenega test, ki potrjuje zahtevano zrakotesnost, ki jo morajo doseči skoraj ničenergijske in s tem tudi pasivne hiše, subvencije pa ni. Hkrati pa je test zrakotesnosti sestavni del gradnje pasivne montažne hiše, zato bi ga izvajalec opravil tudi v primeru, če graditelja ne bi zaprosila za subvencijo, saj z med drugim tudi z njim dokazuje kakovost izvedbe.
Na papirju je lahko projekt za gradnjo hiše videti super, v praksi pa se pri izvedbi lahko marsikaj zalomi. Šele z opravljenim testom se potrdi kakovostna izvedba zrakotesnega ovoja stavbe in pravilnost izvedbe posameznih detajlov. Marsikateri graditelj pri tem zamahne z roko in pravi, saj je vseeno, če bomo pozimi za ogrevanje porabili kakšno kilovatno uro energije kot je izračunano v projektu. Ne ne gre le zato.
„Test pokaže, ali so na hiši špranje, skozi katere nenadzorovano vstopa ali izstopa zrak v objekt. Zelo je pomembno, da se zavedamo, da ti nenadzorovani vdori zraka povzročajo kondenzacijo in posledično poškodbe gradbenih konstrukcij. Vsak predel, kjer prihaja do velikih temperaturnih razlik ter pretoka zraka predstavlja možnost pojava kondenza. Ko pa se ta pojavi, pa se takoj pojavi plesen. Ta se razraste tudi na mestih, ki niso očem vidna, kar je bolj očitno pri lesenih hišah,“ Srečko Križman, nadzornik gradnje hiše, ki jo spremljamo, pojasni pomembnost testa zrakotesnosti.
Test so izvedli v fazi, ko je bila že vgrajena toplotna izolacija na podstrešju, vse inštalacije in povezani vsi prehodi inštalacij prek zunanjega ovoja. Stavbno pohištvo pa je bilo tako ali tako vgrajeno že v proizvodnem procesu. Na odprtino vhodnih vrat, ki jih med testom odstranijo, so namestili napravo za izvedbo testa. „Med izvedbo morajo biti zaprta vsa vrata in okna in z ustreznimi tesnilnimi trakovi zatesnjeni vsi preboji inštalaciji skozi obod hiše. Cevni razvod za prezračevanje se zatesni tako, da vanj vstavijo žoge v cevi. Skratka, treba je zatesniti vse prehode, ki se kasneje uporabijo za cevne inštalacije in ne vplivajo na zrakotesnost hiše,“ pojasni Križman.
„Pri montažnih hišah namreč izdelajo inštalacijsko ravnino, v katero vgradijo vse inštalacije, zato zrakotesni ovoj zaradi teh ni poškodovan ali prekinjen. Izvedba tesnjenja na zrakotesni ravnini pa je zato bolj preprosta,“ pravi Križman.
Nadzornik je spremljal izvedbo testa zrakotesnosti, saj kot pravi, mu to nalaga gradbeni zakon, ki od njega zahteva, da je prisoten pri izvajanju meritev, preizkusov in testiranj. A ne le zato. „Če nadzornik sodeluje pri izvajanju testov, je izjava izvajalca, da je test uspešen, dejansko verodostojna. V primeru napak, ki preprečujejo uspešnost testa, pa nadzornik od izvajalca zahteva, da te odpravi. Test mora biti na koncu, če so vse napake res odpravljene, pozitiven.“
„Za naju pozitiven test pomeni, da bo najina hiša res pasivna, raba energije za ogrevanje res takšna, kot je pričakovana glede na projekt, predvsem pa zdaj veva, da so izvajalci svoje delo opravili kakovostno in brez napak, ki bi nama v prihodnje lahko povzročale težave, slabše bivalne pogoje in nove stroške, povezane z njihovo odpravo,“ doda Grega.