Jeseni leta 2016 je začel veljati popravljen pravilnik o načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah. Namen sprejetih popravkov je bilo predvsem zagotoviti pravičnejšo delitev stroškov za posamezno stanovanje. Zanimalo nas je, kakšne so po treh letih izkušnje v praksi in ali je zdaj delitev stroškov res pravičnejša.
„Menimo, da je zadnji pravilnik dokaj pravičen, kajti določa računsko metodo za izračun korekcijskih faktorjev porabe in minimalni delež porabe, s tem pa zagotavlja pravičnejšo delitev med enotami. Tudi tiste, ki so prazne oziroma se ne ogrevajo, dejansko prejmejo neko toploto od sosedov, zato je prav, da se tudi tem enotam obračuna nek del skupne porabe toplote“, pravi Mark Benedičič iz podjetja Novdom upravljanje.
Podobno menijo tudi v SPL, kjer sicer pravijo, da absolutno pravičnega deljenja stroškov v večstanovanjskih stavbah ni, vendar „stanovalci v večlastniških stavbah ne morejo pričakovati „pravičnega“ sistema, po katerem bo vsak plačeval le toliko kot porabi. Še posebno ne tisti, ki imajo prazna stanovanja in zaprte radiatorje. Taka stanovanja se, četudi nimajo izkazane porabe, pasivno ogrevajo preko ostalih stanovanj, kar povečuje izgube toplote drugim. Spremenjen pravilnik je v tem primeru smiselno povečal delež izračuna fiksnega dela stroška, neodvisnega od variabilne porabe toplote po stanovanjih.“
Konkretno to pomeni, da minimalni delež porabe plačajo tudi lastniki stanovanj, ki so pretirano varčni ali pa sploh ne ogrevajo, ker je stanovanje denimo prazno. Če se ugotovi, da je poraba, zabeležena na delilniku, nižja od 40 odstotkov povprečne porabe na kvadratni meter, morajo plačati najmanj teh 40 odstotkov povprečne porabe.
Vendar kot ugotavljajo v SPL to določilo pravilnika varčnih lastnikov ni prepričalo, da bi bolj ogrevali. Preprosto plačajo minimum, njihovo stanovanje pa prek sten še vedno ogrevajo sosedi. Pri tem pa ni težava zgolj ta, da v sosednjih stanovanjih zaradi tega še vedno kurijo bolj, kot bi bilo treba, in imajo zato nepotrebne toplotne izgube, vse več je „reklamacij zaradi nastanka plesni, ki jo po navadi neupravičeno pripisujejo neustreznemu vzdrževanju objekta.“ V resnici pa se plesen pojavlja, ker nekateri premalo ogrevajo in prezračujejo.
Toplotne izgube izračunane bolj natančno
Korekcijski faktorji, ki se zdaj izračunajo glede na toplotne izgube celotne stavbe in glede na lego stanovanja v stavbi, imajo večji in bolj relevanten vpliv na obračun stroškov za ogrevanje. Toplotne izgube so v stanovanjih na vogalih, ki imajo dve zunanji steni, ter v pritličjih, pod katerimi je denimo neogrevana klet, večje, kot v stanovanjih, ki so v nadstropju in hkrati umeščena med dve sosednji stanovanji.
Prej so korekcijske faktorje običajno izračunali ponudniki, ki so na radiatorje namestili delilnike, na podlagi izkušenj oziroma izkustvene metode. To pa ni odražalo dejanskih toplotnih izgub v posameznih stanovanjih. Računska metoda je precej bolj natančna, naredi pa jo lahko le izkušen gradbeni fizik. Vendar v vseh blokih še nimajo korekcijskih faktorjev izračunanih na ta način, saj pravilnik določa prehodno obdobje do konca leta 2024.
Ravnanje uporabnikov stanovanj se ni spremenilo
Sodeč po odgovorih upravnikov, je pravilnik prinesel nekaj pozitivnih sprememb in do neke mere bolj pravično delitev stroškov, vendar na ravnanje lastnikov in uporabnikov stanovanj to ne vpliva veliko. Navade se v zadnjih treh letih niso spremenile, „kajti večina lastnikov točnega načina obračunavanja sploh ne razume toliko podrobno, da bi lahko sprejemali ustrezne relevantne odločitve glede režima ogrevanja svojih enot,“ pravi Marko Benedičič.
Zanimivo je tudi, da oba upravnika ugotavljata, da se uporabniki sploh ne zanimajo za to, kako se delijo stroški, niti se niso potrudili razumeti novih pravil.
„Večine potrošnikov še vedno ne zanima drugega kot končni znesek stroška, ki ga bodo morali poravnati. Težko jim je razumeti tudi način oziroma parametre izračuna deležev porabe toplote za ogrevanje ali ogrevanje vode,“ pravijo v SPL.
Več o varčni rabi energije najdete tukaj.
Na naslednji detajl pa se je z desetletji pozabilo : vogalna stanovanja, stanovanja nad neogrevano kletjo, itd. so že pri …