„Sosed si je prilastil moje zemljišče in na njem brez mojega dovoljenja napeljal drugi vodovodni sistem, čeprav enega že ima. Zdaj ga moram tožit in si delati vrsto preglavic in stroškov,“ piše lastnik na portalu Predlagam vladi. V komentarju pojasni še, da „ z vlogo tožbe motenja posesti prideš v začaran krog dolgih tožb, stroškov in živcev, ki jih povzročijo sodni mlini in odvetniki, ker ima oseba, ki je naredila prekršek (posegla v zasebnost), veliko denarja in ji ni mar za pravico temveč le za lasten interes. Čeprav imam pravico na svoji strani, s svojim dohodkom za par evrov presegam brezplačno pravno pomoč in sem v svobodni državi obsojen na svojem zemljišču trpeti ponižanje tretje osebe.“

Podobno izkušnjo opiše še eden od lastnikov: „S predlogom se strinjam. Sam sem tožil soseda, ki je uporabljal več kot 1000 m² mojega zemljišča. Premožni sosed je najel dobrega odvetnika. Sicer je sodnik rekel, da moje zemlje nima pravice uporabljati. To pa je tudi vse. Zadeva se je vlekla več kot pet let. Izguba denarja in živcev!“

Foto: Profimedia vodovod Stroške tožbe naj od začetka nosi toženec

Zato lastnik zemljišča vladi predlaga, naj spremeni zakonodajo in sicer tako, „da bo vse stroške v takšni tožbi že od njene vložitve naprej nosil toženi, kajti gre za materialno okoriščanje in protipravno lastninjenje. Če se ti stroški dodelijo toženemu že pri vlogi tožbe, verjamem, da bo vsak pomislil preden bo pričel z nezakonitimi stvarmi.“ 

In kaj odgovarjajo na ministrstvu za pravosodje? V precej dolgem in zapletenem odgovoru, za katerega so potrebovali več kot poldrugo leto, najprej navedejo, da je pravica do zasebne lastnine določena v 33. členu ustave Republike Slovenije, pravico do sodnega varstva posesti in lastninske pravice določa stvarnopravni zakonik, pravico do povrnitve škode pa obligacijski zakonik. 

Država: učinkovito sodno varstvo je zagotovljeno

Menijo, da predlog državljana ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je v slovenskem pravnem redu zagotovljeno učinkovito sodno varstvo zaradi motenja posesti, poseganja v lastninsko pravico, vzpostavitve služnostne pravice ali nujne poti in povzročitve škode. Prav tako gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija zagotavlja večjo pravno varnost lastnikov nepremičnin in s svojimi aktivnostmi preprečuje nedovoljene gradnje objektov in uporabo objektov brez predpisanih dovoljenj.

Lastnina Pri sosedu parkiral 15 let, zdaj ga toži za zemljišče

Lastnika napotijo na pristojno inšpekcijo. „Če gre za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, je možna prijava kršitve na inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, ki izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov s področja urejanja voda, vodnega režima in gospodarjenja z vodami ter s področja graditve objektov.“ 

Poleg tega pa natančno pojasnijo, kakšne pravice ima lastnik po obstoječi zakonodaji, ne odgovorijo pa na njegov predlog o razdelitvi stroškov v pravdnem procesu.

Možnost do samopomoči

Ena od možnosti je samopomoč. „V 31. členu SPZ je določeno, da ima posestnik pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. V nadaljevanju tega člena je določen pogoj, da je pravica do samopomoči dovoljena, kadar gre za neposredno nevarnost, da mora biti samopomoč takojšnja in nujna, način samopomoči pa mora ustrezati okoliščinam obstoja nevarnosti.“

Zapišejo še, da „sodišče daje posestno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. To pomeni, da ima sodno varstvo tudi posestnik, ki je posest pridobil s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja. Tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti sodišče ugodi le, če ugotovi, da je bil tožnik pred motenjem posestnik sporne stvari, da je bila posest res motena, da je bil toženec tisti, ki je posest motil in da je bilo motenje samovoljno ter protipravno.“

Pravica do odškodnine

Z odločbo sodišče odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, ki so potrebni za varstvo pred nadaljnjim motenjem. V sporih zaradi motenja posesti je tako mogoče zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja. 

„V skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, če so izpolnjeni splošni elementi civilnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.“

Nevarnost Soseda v hudem sporu: "Ogrožena so naša življenja"

Pravica do vode

Dodatno še pojasnjujejo, da v primeru, ki ga opisuje predlagatelj, ni mogoče, da bi prišlo do prilastitve lastninske pravice na nepremičnini.

„V konkretnem primeru gre za izgradnjo vodovodnega sistema, očitno prek tujega zemljišča. Zaradi odvajanja vode z zemljišča ali dovajanja vode na zemljišče se sme v korist tega zemljišča ustanoviti služnostna pravica odvajanja ali dovajanja vode čez sosednja zemljišča, kot določa zakon o vodah. Če pa gre za oskrbo s pitno vodo in na zemljišču ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe, mora lastnik ali posestnik zemljišča, na katerem se voda nahaja, dopustiti rabo vode tudi drugim osebam, če to omogoča izdatnost vodnega vira. Če je za ta namen potrebno zgraditi cevovod ali drugo z njim povezano napravo, lahko oseba, ki nima dostopa do pitne vode, zahteva ustanovitev služnosti dovajanja vode v korist svojega zemljišča. Gre za vrsto nujne poti, o kateri odloča sodišče v nepravdnem postopku na zahtevo služnostnega upravičenca. Sodišče dovoli nujno pot, kadar se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi pot potekala. Nujna pot se določi tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, upravičenec pa je dolžan za dovoljeno nujno pot plačati primerno nadomestilo.“