Davek na nepremičnine, kot ga je nedavno opisal predsednik vlade Robert Golob, zelo spominja na davek, ki ga nekateri plačujejo že dolgo. To je davek na premoženje občanov. Bistvenih razlik ni zaznati. 

Enak davku na premoženje občanov

Tako kot velja pri davku na premoženje občanov, naj bi tudi z novim davkom na nepremičnine obdavčili lastnike drugih, tretjih, četrtih ... nepremičnin. Novega davka pa bi bili oproščeni lastniki zgolj ene nepremičnine, če v njej bivajo. Z eno majhno razliko. Obstoječi davek od premoženja plačujejo tudi lastniki ene nepremične, v kateri bivajo, če je ta večja od 160 kvadratnih metrov, pri čemer davek plačajo zgolj na kvadrate, ki presegajo navedeno mejo. Ali bo to veljalo tudi pri novem davku na nepremičnine, Golob ni pojasnil, torej lahko le ugibamo, ali se bo država iz tega naslova zbranim davkom odpovedala. 

Za vsakega 10 evrov na leto

Premier je tudi pojasnil, da bodo za vsoto zbranih davkov na nepremičnine razbremenili plače. Če izhajamo zgolj iz obstoječega davka od premoženja občanov, velikega učinka na plače ne bo.

Po podatkih Fursa so lani izdali 147.633 odločb o odmeri davka od premoženja in pobrali za malenkost več kot 10 milijonov davka. Kot še navajajo na Fursu, število izdanih odločb raste, leta 2023 jih je bilo v primerjavi z letom pred tem za skoraj šest odstotkov več, hkrati je tudi vsota pobranih davkov zrasla za pet odstotkov. 

Pa vendar so to majhne številke, da bi lahko vplivale na plače. Po zadnjih podatkih Sursa iz marca 2023 je v Sloveniji 944 tisoč delovno aktivnih, torej bi lahko vsak zaposleni iz davka na nepremičnine, če bo podoben obstoječemu davku od premoženja občanov, dobil dobrih 10 evrov na leto oziroma niti 90 centov na mesec. 

Novi davek celo dvoodstoten

Zbranih davkov iz naslova obdavčitve nepremičnin naj bi bilo bistveno več, kot jih zdaj Furs zbere iz naslova davka od premoženja občanov, saj je v javnosti slišati, da bi bila nova davčna stopnja od enega do dveh odstotkov. Več naj bi o tem izvedeli v ponedeljek. 

Vprašanje je tudi, kako bodo oblikovali bazo, ki bo zajemala vse zavezance za novi davek na nepremičnine, to naj ne bi bile le fizične, temveč tudi pravne osebe. Tudi to, kako naj bi obdavčili nepremičnine pravnih oseb, ni znano. 

Ustrezne baze zavezancev ni

Da ustrezne baze zavezancev ni, potrjujejo tudi navedbe Fursa, kjer vršijo okrepljen nadzor, pri čemer "davčni organ pri pripravi davčne evidence o odmeri davka od premoženja uporablja poleg napovedi za odmero davka od premoženja tudi druge evidence, s katerimi pridobi podatek o spremembi davčnega zavezanca oziroma podatke o stavbah oziroma delih stavb, ki so predmet obdavčitve z davkom od premoženja." 

Osnova za davek naj bi bila ocenjena vrednost Gursa, vendar kot so povedali za info360, ne vodijo ločene baze lastnikov z več nepremičninami. 

Kaj bo z NUSZ

Pri tako skopi napovedi davka na nepremičnine pa ostaja odprtih še kup drugih vprašanj. Na primer, kaj se bo zgodilo z NUSZ, ki ga zdaj plačujemo vsi lastniki nepremičnin, ne glede na to, koliko jih imamo, oziroma ne glede na to, da imamo samo eno nepremičnino. Bo NUSZ ostal ali ga bodo morda posodobili, ker kot je napovedal Golob, prve nepremičnine ne bodo obdavčene? 

Slišati je, da naj bi lastniki ene nepremičnine plačevali NUSZ, lastniki več nepremičnin pa NUSZ in davek na nepremičnine. To je lahko sporno, saj gre za dvojno obdavčitev. 

Poleg tega občine lahko lastnikom neizkoriščenih stavbnih zemljišč zaračunajo tudi dodatno takso, česar za zdaj večina občin sicer še ne počne. Bodo zato nekateri lastniki nepremičnin plačevali kar tri davke, torej novi davek na nepremičnine, NUSZ in morebitno takso, če oziroma ko se občino odločijo tudi za zaračunavanje zadnje? 

Zdaj davke poberejo občine

NUSZ in tudi davek od premoženja občanov sta v večjem delu prihodek občin, davek od nepremičnin pa naj bi bil dohodek države. Bodo potem občine del NUSZ prelivale v nižje obremenitve plač? Občine oziroma v njihovem imenu Furs na leto iz naslova NUSZ in davka na premoženje zberejo približno 290 milijonov evrov davka. 

Tako so to uredili na Hrvaškem. A tam, nekoliko poenostavljeno povedano, v pristojnosti lokalnih skupnosti niso zgolj davki iz naslova nepremičnin, temveč tudi del davkov na delo. Zato bodo lokalne skupnosti z več pobranimi davki iz naslova nepremičnin lahko zmanjševale obremenitve dela.