Rastline za dobro rast potrebujejo različne hranilne snovi, pa tudi dušik, fosfor in kalij. Dušik je pomemben za rast rastlin in razvoj zelenih delov, fosfor je pomemben pri začetni rasti, torej tudi za razvoj korenin. Plodovke ga kasneje potrebujejo za razvoj cvetov. Kalij pa poskrbi, da so rastline odporne na različne stresne razmere, kot so suša, vročina, mraz.

Z gnojenjem naj bi poleg drugih potrebnih hranil dobile predvsem dušik in fosfor. Na domačem zelenjavnem vrtu naj bi uporabljali izključno organska gnojila, mineralnim pa naj bi se izogibali. Med organska gnojila štejemo hlevski gnoj, gnoj prašičev, perutnine in drobnice, kompost in kupljena organska gnojila v obliki briketov ali tekočih pripravkov.

Gnojenje s hlevskim gnojem vsako leto je napaka

Navada je železna srajca, zato strokovnjaki še vedno opažajo, da veliko vrtičkarjev svoje gredice gnoji preveč in prepogosto. Predvsem pretiravajo s hlevskim gnojem, ki ga zemlji dodajajo vsako leto, takrat, ko jih prekopavajo. 

Že dolgo Foto: Žurnal24 Ženi je podaril 800 metrov gnoja. (Foto: iStockphoto) je znano, da se hranila iz hlevskega gnoja sproščajo tri leta, zato je vsakoletno gnojenje vseh gredic ne le odveč, temveč rastlinam škodi. Druga napaka je gnojenje vseh gredic enako, ne glede na to, kaj bo na njih raslo. Tretja pogosto napaka je uporaba svežega hlevskega gnoja, še posebej spomladi. Gnoj, pripeljan iz hleva na gredico, poškoduje korenine, rečemo, da jih požge, uniči tudi kaleče rastline, uniči pa tudi nujno potrebne mikroorganizme v tleh. 

Uporabljamo vsaj šest mesecev star gnoj

Na zelenjavnem vrtu vedno uporabljamo dobro uležan, vsaj šest mesecev star hlevski gnoj. S takšnim lahko gnojimo tudi spomladi, čeprav večina strokovnjakov še vedno priporoča, da gnojimo jeseni. V prid gnojenju spomladi pa govori to, da se iz zemlje, ki je bila gnojena jeseni, hranila izpirajo, saj na njih ni rastlin, ki bi jih porabile. 

Foto: Profimedia gnojenje

Če smo se kljub temu odločili za svež hlevski gnoj, ga moramo zemlji nujno dodati jeseni. Do spomladi bo imel čas, da razpade, se v zemlji kompostira. 

S hlevskim gnojem pognojimo le četrtino vrta, naslednje leto drugo četrtino in tako naprej. Skladno s tem tudi načrtujemo kolobar na vrtu. To je zelo pomembno, saj različne zelenjadnice potrebujejo različno količino gnojila. 

Foto: Profimedia gnojenje Kompost zemlji dodajamo vsako leto

Drugo zelo razširjeno gnojilo je domači kompost. Nekateri strokovnjaki ga priporočajo veliko bolj kot hlevski gnoj. S tem lahko gnojimo vsako leto, vendar ne vseh gredic enako. Gredicam, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem, komposta ne dodajamo. 

Kupljena organska gnojila uporabljamo glede vsebnost hranil in navodila proizvajalca. Določenim rastlinam jih lahko dodajamo tudi med letom, pa čeprav smo gredice gnojili s kompostom. 

Ne glede na to, za katero vrsto gnojila smo se odločili ali kako jih bomo kombinirali na gredicah, je treba upoštevati priporočene količine, ki so primerne za posamezne zelenjadnice.

Rastline potrebujejo različno količino gnojila 

Največ gnojil potrebujejo kapusnice, torej bomo na s hlevskim gnojem pognojenih gradicah najprej sadili zelje, ohrovte, cvetačo, brokoli. Tem gredicam lahko dodamo 3 kilograme na kvadratni meter.

Če jih bomo gnojili s kompostom, jim dodamo štiri litre na kvadratni meter. 

Nekoliko manj potrebujejo plodovke, kamor spadajo paradižnik, paprika, vse vrste buč, jajčevci in kumare. Tem in tudi krompirju dodamo tri litre komposta na kvadratni meter ali nekaj manj kot tri kilograme hlevskega gnoja na kvadratni meter. 

Približno en liter komposta na kvadratni meter dodamo na gredice, kjer bodo rasli različne solate, por, blitva, korenje, zelena, radiči. Nekateri tolikšno količino priporočajo tudi za čebulo. Teh gredic s hlevskim gnojem ne gnojimo.

Foto: Profimedia gnojenje Zadnja skupina zelenjadnic, kamor spadajo predvsem stročnice, torej nizek in visok fižol, grah in bob, pa gnojenja sploh ne potrebujejo. Tudi motovilec, rukola, špinača in redkvica bodo uspevali na nepognojenih tleh, najbolje na tistih, ki so bila s hlevskim gnojem gnojena pred tremi leti.  

Gnojila vedno zadelamo v tla

Pri gnojenju, ne glede na vrsto gnojila, je pomembno tudi, da ga v zemljo vedno zadelamo, vendar ne pregloboko. Ne sme ostati na površini, saj bodo hranila izhlapevala, s tem pa onesnažujejo ozračje, manj pa ostane za rastline. Iz hlevskega gnoja se lahko tekočine tudi izcejajo v podtalnico. 

Za popolnoma pravilno doziranje gnoja, pa bi morali vrtičkarji zemljo na zelenjavnem vrtu dati v analizo. Le tako bi namreč vedeli, koliko je v njej dušika, fosforja in kalija, koliko drugih hranil in kolikšen je njen pH. S posebno analizo določijo tudi, koliko je v zemlji organske snovi. 

Z analizo ne ugotovimo le, česa v zemlji primanjkuje, temveč tudi česa je v njej preveč. Zaradi prepogostega in nepravilnega gnojenja je hitro preveč dušika in fosforja, kar rastlinam škodi in ne koristi. 

Prva dela na vrtu Tako iz semena vzgojite domače sadike paradižnika