Najbolj preprosto in tudi učinkovito hlajenje bivalnih prostorov dosežemo s klimatsko napravo. Uporaba teh narašča, z njimi se po nekaterih dostopnih podatkih hladi več kot tretjina slovenskih gospodinjstev. Čeprav so sodobne klimatske naprave izjemno učinkovite, pa kljub temu povečajo rabo energije v gospodinjstvu in s tem povzročajo višje stroške elektrike. Še več stroškov pa pomeni uporaba starejših klimatskih naprav, še posebej, če niso redno in kakovostno vzdrževane. 

Na to stanovalce opozarjajo tudi na republiškem stanovanjskem skladu, zaradi česar so pripravili nekaj nasvetov, kako stanovanja ohladiti oziroma preprečiti njihovo pregrevanje, ne da bi bistveno povečali stroške za energijo. 

Pravilna uporaba klime

Klimatska naprava bo rabila manj električne energije, če s temperaturo, ki jo želimo v prostoru, ne bomo pretiravali. V dneh, ko so zunanje temperature od 33 pa celo do 36 stopinj Celzija, naj bo v bivalnih prostorih nastavljena temperatura vsaj 25 stopinj Celzija. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je zadostna, da v stanovanju občutimo hlad. 

Ponudniki klimatskih naprav navajajo tudi, naj te delajo ves čas. To pomeni, da nastavimo primerno temperaturo v prostoru, naprava pa bo poskrbela za to, ne da bi jo ves čas vklapljali in izklapljali. To namreč napravam škoduje in skrajšuje njihovo življenjsko dobo, hkrati pa povečuje rabo električne energije in s tem stroške zanjo. 

Ventilator rabi manj energije

Foto: Profimedia Vročina, poletje, ventilator Cenejša možnost hlajenja, ki pa seveda ni tako učinkovita kot klimatska naprava, je uporaba stropnega ali talnega ventilatorja. Ta prostora sicer ne hladi, zaradi prisilnega gibanja zraka pa ustvarja občutek hladu, zato je v prostoru bolj prijetno, kot če ventilatorja nimamo. 

Prepih ponoči in senčenje podnevi

Za bolj prijetno bivalno okolje brez stroškov je poleti nujno zastiranje steklenih površin čez dan. Ponoči pa jih dvignemo, okna odpremo in v hiši ali stanovanju ustvarimo prepih. Čez noč se bodo prostori ohladili, hlad pa lahko zadržimo tudi čez dan, če zjutraj okna zapremo in vsa ponovno zastremo z zunanjimi senčili. Če nimate zunanjih senčil, se jih splača vgraditi, saj zadržijo tudi do 80 odstotkov več toplote kot notranja ali tista, ki so vgrajena v prostor med stekli.

Sušenje perila zunaj

Na stanovanjskem skladu na primer priporočajo tudi, da se izogibamo uporabi gospodinjskih aparatov, ki oddajajo veliko toplote. Na primer uporabi pečice, dolgotrajnemu kuhanju, uporabi sušilnega stroja, saj lahko perilo sušimo na zraku. 

Zelenje na oknih in balkonu

Predlagajo tudi, da klasične žarnice zamenjamo z LED-sijalkami, ki rabijo bistveno manj energije, hkrati pa v prostor oddajajo bistveno manj toplote. Med nasveti pa je tudi izkoriščanje rastlin za hlajenje. "Postavitev rastlin v bližino oken in na balkonih lahko pomaga pri zniževanju temperature, saj rastline absorbirajo toploto in ustvarjajo bolj sveže okolje. Plezalke in zelene stene pa so učinkovite pri hlajenju zunanjih površin." 

Na balkonih blokov bodo vstop toploti v prostor vsaj delno preprečile različne tende, okna ob starejših hišah lahko dodatno zastremo tudi z nadstreški nad njimi.