V dneh vročinskega vala je bilo delo na zelenjavnem vrtu mučno, poleg tega pa visoke vročine niso primerne za nove setve, tudi marsikatera sadika, ki smo jo posadili v tem obdobju, jo je slabo odnesla.  

Ekstremna vročina s temperaturami krepko nad 30 stopinj Celzija je popustila, na zelenjavnem vrtu lahko zdaj nadomestimo vse, kar zadnjih več kot 14 in več dneh nismo naredili. Nadomestimo lahko sadike, ki so v vročini klonile, in ponovimo nekatere setve, če seme v ekstremnih pogojih ni kalilo.

Foto: Profimedia zelenjavni vrt Konec julija in v začetku avgusta še vedno lahko sejemo endivijo in kitajski kupus, do sredine avgusta lahko sejemo poletne solate, kot so leda, ljubljanska ledenka, dalmatinska ledenka, ameriška rjavka in gentile. Še vedno je čas za nizki fižol za stročje, rdečo peso, podzemno kolerabo, črno redkev, korenček. Avgusta pa sejemo tudi špinačo in blitvo.

Za setev radiča je prepozno

Zamudili pa smo setev radičev, vendar to ne pomeni, da bomo jeseni in pozimi brez. Vse naštete zelenjadnice in tudi radiče lahko konec julija in v prvi polovici avgusta sadimo. Sadike so poleti pogosto celo boljša izbira kot seme.

Poleti sejemo nekoliko bolj globoko kot spomladi, zemlja pa naj bo namočena. Dnevne temperature so lahko še vedno visoke, zato je nad setvami dobro razpeti gosto mrežo, ki bo senčila gredice. Tako bo kaljivost semen boljša, mreža pa bo pred dnevno pripeko ščitila tudi mlade rastlinice.

Foto: Profimedia zelenjavni vrt Pri sajenju sadik smo pozorni na to, da so jamice, v katere bomo sadili, dobro zalite. Tudi sadikam namestimo senco, če jih nismo sadili med visoke rastline, ki jih senčijo.

Ves čas je treba skrbeti, da je zemlja okoli rastlin rahla in dovolj prezračena. Še posebej je to pomembno po poletnih nevihtah, ki zemljo precej zbijejo. To preprečimo tudi z zastirko.

Zeleno gnojenje ali zastirka

V tem času pogosto kakšna od gredic ostane prazna, kar ni dobro za prihodnje setve ali sajenje. Sonce, veter in padavine iz zemlje, ki postane zbita, izpirajo hranljive snovi, v površinski plasti je manj koristnih mikroorganizmov, zato se proces nastajanja humusa upočasni ali celo zastane. Pusta zemlja, v kateri ni življenja, ni rodovitna, zato bo pred ponovnimi setvami spomladi več dela, da jo oživimo.

Foto: Profimedia vrt Temu se lahko izognemo na dva načina. Na prazne gredice zdaj lahko sejemo rastline za zeleno gnojenje, na primer facelijo, deteljo, ajdo, belo gorjušico. Setev je preprosta, rastline pa, ko bo čas za to, preprosto zakopljemo v zemljo in s tem prest še dodatno obogatimo.

Druga možnost je debelejša plast zastirke, najbolje, da površino prekrijemo s slamo. Pred tem je treba gredice očistiti plevela in zrahljati zgornjo plast. Tako bodo prazne gredice pripravljene počakale na nove spomladanske setve in sajenje.