Prva sončna elektrarna na bloku na Jesenicah je bila postavljena še pred sprejetjem nove uredbe o samooskrbi lani maja, ki je vpeljala pojem skupnostne samooskrbe in z vidika energetske zakonodaje deloma poenostavila nekatere postopke.
Na Jesenicah so se tako spopadali z bolj zapletenimi postopki, kot veljajo zdaj, pa jim je kljub temu uspelo, zato so bila pričakovanja velika. Govorilo se je, da bosta prva sončna elektrarna in nova uredba odprli pot novim projektom. Sončne elektrarne na blokih bodo rasle kot gobe po dežju, so bili optimistični nekateri. Po skoraj enem letu je realnost popolnoma drugačna. Zakaj?
Stanovalci se s sončnimi elektrarnami ne ukvarjajo
Vzrokov je veliko, saj investirati v bloku še zdaleč ni enako, kot investirati v družinski hiši, kjer se lastnik tako rekoč pogovori sam s sabo. „Za večino etažnih lastnikov je značilno nepoznavanje učinkov in prednosti vključitve v samooskrbno shemo, iz česar potem izvira nezaupanje in strah pred novo investicijo“ ugotavljajo v Gen-I, družbi, ki je postavila elektrarno na Jesenicah.
„Res je, stanovalci v bloku se ne ukvarjajo z energijsko učinkovitostjo ali s sončno elektrarno, o tem ne vedo veliko ali pa sploh nič in tega jim nihče niti ne more zameriti, zato jim mora nekdo projekt predstaviti tako, da začnejo verjeti vanj,“ se strinja Brane Zajović, predstavnik lastnikov, ki je v bloku na Jesenicah gonilna sila izboljšav. Sončna elektrarna je le ena od naprednih posodobitev, ki so jih v zadnjih letih izvedli. Pred tem so toplotno izolirali fasado in potem vgradili še sanitarno toplotno črpalko za ogrevanje vode.
Upravniki bi morali narediti več
„V bloku mora najprej nekdo imeti idejo, potem pa prevzeti pobudo, investicijo premisliti, izračunati in si pridobiti zaupanje etažnih lastnikov in si predvsem vzeti veliko časa za vse,“ še doda Brane Zajović. Vprašanje pa je, kdo naj bo tisti, ki bo etažnim lastnikom predlagal na primer postavitev sončne elektrarne, in potem tudi vodil vse potrebne postopke do zaključka naložbe.
„To ne bi smela biti naloga enega od lastnikov, temveč upravnika, za to so tudi plačani. Prevzeti bi morali pobudo, biti proaktivni. Priti k etažnim lastnikom s predlogi in izračuni, kaj in kako se lahko posodobi, izboljša, si pridobiti zaupanje. Pa tega večina ne dela,“ je kritičen Zajović.
Tudi na Gen-I menijo, da bi morali biti upravniki „vezni člen med stanovalci in ponudniki pri tovrstnih aktivnostih v bloku, hkrati pa tudi pobudniki naprednih rešitev. Žal pa se to v večini primerov ne dogaja, bodisi zaradi nezainteresiranosti upravnika, nezaupanja med stanovalci in upravnikom oziroma nepoznavanja v sončne elektrarne tako stanovalcev kot upravnikov.“
Lastniki niso navdušeni nad sončnimi elektrarnami
V podjetju Terca pravijo, da so proaktivni, vse velike naložbe načrtujejo skupaj z etažnimi lastniki, vendar zadržki do sončnih elektrarn tičijo drugje. „Zavedamo se napredka in stanja tehnike ter sledenju temu, vendar smo zaenkrat osredotočeni na energetske sanacije objektov in sanacije streh, saj je tudi ozaveščenost etažnih lastnikov na tem področju nekoliko večja.“
Na SPL, ki je eden večjih upravnikov v Sloveniji, odgovarjajo, da so možnosti postavitve sončne elektrarne predstavili že na več objektih. „Običajno lastniki ne kažejo večjega navdušenja za investicije, po drugi strani pa so zainteresirani za zniževanje stroškov. Odzivi so bili različni. Nekateri lastniki imajo zadržke tudi zaradi nepoznavanja tehnologije, nekaterim pa se zdi prihranek enostavno premajhen. Na enem objektu pa smo z lastniki ob prenovi strehe že predvideli postavitev sončne elektrarne, ki pa trenutno še ni izvedena.“
Hkrati ugotavljajo, da je v večini objektov poraba elektrike na skupnih delih premajhna, da bi bila postavitev sončne elektrarne za pokrivanje tega odjema ekonomsko upravičena. „Postavitev elektrarne za pokrivanje odjemnih mest posameznih stanovanj pa terja večji konsenz etažnih lastnikov, ki ga je običajno težko doseči. Vsako stanovanje ima svoje odjemno mesto in individualno pogodbo za dobavo električne energije. Kot upravnik pa skrbimo le za skupne dele in skupna odjemna mesta.“
Preprosto, razumljivo in s številkami
„K etažnim lastnikom ne moreš priti le z idejo, kaj, če bi sončno elektrarno. To je premalo. Na zelo preprost način jim je treba predstaviti vse prednosti in jih seveda podkrepiti s številkami, jim pokazati, koliko bodo prihranili v naslednjih letih, kdaj se bo investicija izplačala. Večino seveda zanima, koliko jih bo to stalo,“ pravi Brane Zajović, ki se ob enem strinja tudi, da je konsenz, ki ga je treba doseči za postavitev sončne elektrarne, je lahko ovira.
Vendar ima tudi na to odgovor, saj so v njihovem bloku v 14 dneh dosegli 100-odstotno soglasje. Najprej je s projektom seznanil nadzorni organ bloka, ki ga sestavlja šest etažnih lastnikov, po njihovem soglasju, pa so sklicali skupni sestanek, ki se ga je udeležilo 70 odstotkov etažnih lastnikov.
Za nekatere pa si je bilo treba vzeti več časa, jim stvari dodatno predstaviti in razložiti. „Najstarejši lastnik v bloku, šteje že krepko čez 90 let, ni bil navdušen za sončno elektrarno, češ, njemu ne bo več koristila. Potem pa me je vprašal, koliko ga bo to stalo. Nič, ker smo investicijo postavili tako, da se bo odplačevala s prihranki na računih za elektriko. No, potem sem pa za, je rekel.“
Zakonodaja je velika ovira
Kljub temu, da so do zdaj pri vseh naložbah, ki so jih že izvedli, dosegli 100-odstotno soglasje, pa je Brane Zajović kritičen do zakonodaje. „Za postavitev sončne elektrarne bi moralo veljati, da je dovolj, če se s tem strinja 50 ali 60 odstotkov lastnikov, saj je to naložba, ki ne škodi nikomur, tudi tistim ne, ki se z njo ne strinjajo. Dobre učinke namreč prinaša za vse. Pri nas že zdaj vemo, da bomo v enem letu, potem ko bomo odplačali letošnji del investicije, prihranili še dodatnih 4500 evrov, zato je res škoda, da teh naložb ni več, zagotovo pa jih omejuje tudi zakonodaja.“
Velja namreč, da je za postavitev sončne elektrarne, spada med izboljšave potrebno 75-odstotno lastnikov etažne lastnine. Če pa bi le del stanovalcev oziroma tretja oseba odločila za izgradnjo in uporabo te naprave za namen le nekaterih stanovalcev (v tem primeru gre za najem strehe), pa je zahtevano 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov, saj so strehe skupni del stavbe v solastništvu vseh lastnikov.
Pogosto pa tudi streha ni primera
Eden od razlogov, da se etažni lastniki ne odločijo za sončno elektrarno, so tudi druge naložbe, ki jih je treba na stavbi izvesti. „Največkrat nam starost oziroma dotrajanost dela objekta narekuje vrstni red vzdrževalnih del. Trenutno so aktualni predvsem različni načini zagotovitve večje energijske učinkovitosti posameznih objektov. Praviloma se etažni lastniki najpogosteje odločajo za sanacijo toplotnega ovoja stavbe ali sanacijo strehe,“ pojasnijo v Terci.
Tudi strehe so lahko razlog, da se etažni lastniki ne odločijo za sončno elektrarno. „Premajhna površina oziroma neprimernost strešnih površin zaradi dimnikov, zračnikov, strešnih oken ali pa neprimerna orientiranost so dejavniki, na katerega ne moremo vplivati niti mi niti lastniki stanovanj, so pa razlog, ki že v začetni fazi ustavi projekt,“ pravijo v Gen-I in dodajo, da bi morali preprečiti, da bi se to v prihodnje dogajalo na strehah blokov, ki se gradijo zdaj. „Na novogradnje bi morali sončne elektrarne umestiti že v fazi projektiranja in umeščanja novogradnje v prostor oziroma pri projektiranju zgradb upoštevati, da se jih lahko namesti kasneje.“
Več o učinkoviti rabi eneergije najdete tukaj.