Zaradi vse večje elektrifikacije, rasti potreb industrije po električni energiji ter priključevanja novih proizvodenj na obnovljive vire bo treba elektroenergetsko omrežje precej okrepiti, pravijo na Elesu.

"Ocenjujemo, da bo v prihodnjih letih v prenosno omrežje treba vložiti med 320 in 380 milijonov evrov v izgradnjo novih objektov, ki obsegajo tako vlaganja v klasično infrastrukturo (daljnovodi, kablovodi, transformatorji, itd.), kot tudi vlaganja v t. i. rešitve pametnih omrežij. Prav tako ocenjujemo, da bo treba za rekonstrukcije oz. nadgradnje obstoječih objektov, ki predstavljajo hrbtenico nadaljnji rasti odjema in proizvodnje, nameniti okvirno 260 milijonov evrov," predstavijo konkretne zneske.

Ob tem velja opozoriti, da je to ocena le za prenosno omrežje, za katerega skrbi Eles. V sektorju distribucije električne energije so v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu do leta 2030 ocenjene skupne investicije v višini 4,2 milijarde evrov.

Za prenosno omrežje skrbi Eles, za distribucijsko pa SODO.

Trenutno bi lahko vključili med 1600 in 1800 MW novih velikih sončnih elektrarn

Glede na to, kako preobremenjeno je trenutno omrežje, je pomembno vprašanje, koliko sončnih elektrarn lahko v Sloveniji sploh še postavimo. Načrti vlade na tem področju so številni, pa so realistični? "Okvirni preračuni zmogljivosti prenosnega omrežja kažejo, da bi bilo na prenosno omrežje tehnično možno vključiti okvirno med 1600 do 1800 MW novih velikih sončnih elektrarn, če upoštevamo sedanje stanje omrežja in ob predpostavki, da so sončne elektrarne optimalno razporejene ter niso skoncentrirane na enem območju oziroma na območjih, ki dovoljujejo zgolj manjšo količino vključevanja novih proizvodnih virov," pravijo na Elesu.

Trenutno največja sončna elektrarna v Sloveniji je sončna elektrarna Prapretno s tremi megavati moči.

A to, kot rečeno, velja le za prenosno omrežje in večje sončne elektrarne, ki se nanj direktno priključujejo.

Pri priključevanju na distribucijsko omrežje je slika drugačna. Medtem ko Eko sklad spodbuja gradnjo sončnih elektrarn, lokalni distributerji vloge zavračajo kot po tekočem traku. Kot smo že pisali, je največ zavrnitev na območju Maribora in Celja. Delež zavrnjenih vlog naj bi dosegal do 20 odstotkov.

V naslednjem letu bodo dokončali severnoprimorsko zanko

Slabo energetsko infrastrukturo imajo tudi Primorci, kar pa bi se lahko kmalu spremenilo. Eles namreč že v naslednjem letu načrtuje dokončanje severno Primorske zanke (koridor Divača-Sežana-Vrtojba-Nova Gorica). "Samo vlaganje bo pomembno okrepilo ta del omrežja Slovenije, zagotovilo višjo nivo zanesljivosti obratovanja omrežja, znižalo stroške izgub ter uporabnikom zagotovilo možnosti za kakovosten prenos električne energije," so prepričani. 

Velika ranljivost napajanja tega dela države se je pokazala tudi ob žledu, ko so Primorci ostali brez elektrike. 

A vlaganja na 110 kV prenosnem nivoju nimajo neposredne povezave z možnostjo priključevanja malih sončnih elektrarn na distribucijskem nizkonapetostnem omrežju, prav tako prenosno omrežje ni omejitev za priključevanje malih sončnih elektrarn na nižjih (distribucijskih) napetostnih nivojih. Za dodatno priključevanje novih malih sončnih elektrarn bo najbrž potrebna lokalna okrepitev 20 kV napetostnega nivoja ali nižje.

Kam bi lahko postavili nove velike sončne elektrarne?

Se pa, kot rečeno, v zadnjem času pojavljajo ambicije po vzpostavljanju velikih sončnih elektrarn in vetrnih polj, ki bi bila priklopljena na prenosno omrežje in zaradi svojega obsega niso primerna za priklop na distribucijsko omrežje. Eles je izdelal analizo možnega obsega priključevanja proizvodnih virov, kjer je to hitro izvedljivo (v roku do dveh let).

"Investitorji pri izbiri lokacije postavitve velikih sončnih in vetrnih elektrarn upoštevajo različne dejavnike, kot so na primer ugodne vetrovne razmere v primeru izgradnje vetrnih elektrarn, cenovno ugodne parcele za izgradnjo sončnih polj in podobno. Takšne lokacije so velikokrat odročne, kjer so slabe električne povezave in je zato le omejena možnost priklopa novih virov ali pa bi okrepitev obstoječega omrežja zahtevala tako obsežno obnovo, da priklop ne bi bil časovno hitro izveden," pojasnjujejo.

Tako želi Eles potencialne investitorje usmeriti v tiste priključne točke in tiste regije, ki že danes omogočajo priklop novih proizvodnih virov, brez potrebnih obsežnih in časovno zahtevnih nadgradenj prenosnega omrežja.

Njihovo poročilo kaže, da je največje proizvodnje z obnovljivimi viri energije možno postaviti v bližini:

• RP Hudo;
• RTP Ajdovščina, Beričevo, Brestanica, Krško, Laško, Lipa, Maribor, Nova Gorica, Okroglo, Pekre, Cirkovce, Divača, Kidričevo, Kleče, Slovenska Bistrica, Tolmin, Vrtojba;
• TE Šoštanj in Trbovlje;
• TP Karbid.

Kje so takšne investicije manj primerne, lahko preverite na tej povezavi.

nina.sprohar@styria-media.si