Vlada kot po tekočem traku sprejema ukrepe za blažitev draginje, med drugim predvsem posega na trg energentov, saj se bliža nova ogrevalna sezona. Kot smo lahko slišali v zadnjih dveh tednih, je njen cilj enakopravna obravnava vseh. "Ne delamo razlik med uporabniki, ampak vse obravnavamo enako," je povedal finančni minister Klemen Boštjančič, ko je predstavil zadnjega v vrsti ukrepov, znižanje DDV z 22 na 9,5 odstotka za vse energente, razen na kurilno olje.

Vendar pa ukrepi, ki jih je sprejela vlada, ne bodo imeli enakih učinkov na vse. Nekaterim se bo račun v kurilni sezoni znižal precej, drugim bistveno manj, odvisno od tega, kateri energent uporabljajo in koliko ga porabijo ter po kakšni ceni ga plačujejo.

Do zdaj sprejeti ukrepi

Spomnimo najprej, kakšne ukrepe je vlada do zdaj sprejela. Regulirala oziroma navzgor je omejila cene električne energije in zemeljskega plina, za vse energente je znižala stopnjo DDV z 22 na 9,5 odstotka. Poleg tega se je pri elektriki in zemeljskemu plinu odpovedala polovici trošarine, pri elektriki pa še polovici prispevka OVE + SPTE. Napovedala pa je tudi poseg v cene daljinske toplote in kurilnega olja. Ta je edini energent, ki mu ni znižala stopnje DDV, ker bi bilo to v neskladju z zahtevami EU.

Najcenejše ogrevanje s toplotnimi črpalkami in zemeljskim plinom

Izračuni, ki smo jih naredili za povprečno gospodinjstvo v stanovanju in gospodinjstvo v povprečni hiši, kažejo, da bodo skozi ogrevalno sezono najboljše prišli tisti, ki hiše ogrevajo s toplotnimi črpalkami, hkrati pa so odjemalci enega od ugodnejših dobaviteljev elektrike. V blokih se bodo najceneje greli tam, kjer uporabljajo zemeljski plin, ki ga dobijo od najbolj ugodnnih dobaviteljev, ki so za zdaj za približno 40 odstotkov cenejši od regulirane cene, ki jo je postavila vlada in bo veljala od 1. septembra naprej. 

Najdražje ogrevanje s kurilnim oljem in peleti

V hišah bo najdražje ogrevanje s kurilnim oljem in peleti, v blokih pa neposredno z elektriko in peleti. Največ bodo prihranili tisti, ki svoje hiše grejejo na drag zemeljski plin in stanovanja na drago elektriko, torej oba energenta že zdaj odkupujejo po bistveno višjih cenah, kot bodo regulirane.

Prihranki za ogrevanje stanovanj

Poglejmo natančneje stanovanja. Predvideli smo, da v stanovanju povprečno samo za ogrevanje rabijo 7000 kWh energije, kurilno sezono pa smo raztegnili na devet mesecev, kolikor bo veljal tudi ukrep nižjega DDV.

Tisti, ki se grejejo neposredno na elektriko, bodo prihranili od 160 pa celo do več kot 600 evrov, kar je od 15 do 54 odstotkov. Prvi le na račun nižjih DDV, trošarine in prispevka za OVE, saj je njihova trenutna cene električne energije nižja od napovedane regulirane. Tisti, ki pa niso zamenjali dobavitelja, in elektriko plačujejo po precej višji ceni, pa bodo nagrajeni s 600 evrov prihranka, največ na račun regulirane cene.

Podobno velja pri zemeljskem plinu, le prihranki bodo nekoliko nižji, od 62 do 405 evrov oziroma od 13 pa celo do 57 odstotkov. Bistveno manj pa bodo stroške zmanjšala gospodinjstva, ki se ogrevajo na daljinsko toploto, na račun nižjega DDV bodo prihranila 90 evrov. Res pa je, da naj bi vlada za to ogrevanje sprejela še dodatne ukrepe.

Precej kratko bodo potegnili tisti, ki se ogrevajo na pelete. Ta energent se je v zadnjih mesecih izjemno podražil, od lani za več kot 100 odstotkov, vlada pa mu je namenila le ukrep nižjega DDV.

Pa še za tega le upajo, kot je povedal minister Boštjančič, da ga trgovci in prodajalci ne bodo prelili v višje marže. Če ga ne bodo, bo gospodinjstvo za ogrevanje porabilo približno 115 evrov manj.

Prihranki pri ogrevanju hiš

Podobna so razmerja v hišah, kjer smo predvideli, da za ogrevanje porabijo 15.000 kWh energije. Logično je, da večja poraba pomeni večje prihranke, potem, ko bodo veljali ukrepi.

Gospodinjstva s peleti bodo potegnila kratko

Zanimivo je, da bi bila cena ogrevanja z zemeljskim plinom in peleti, če ukrepov ne bi bilo, primerljiva tako v stanovanjih kot v hišah. Pa vendar bodo tisti, ki plačujejo zemeljski plin po najvišjih cenah skozi ukrepe dobili bistveno več pomoči, kot tisti, ki se ogrevajo na pelete. V stanovanjih bodo stroški v sezoni nižji za več kot 400 evrov, v hiši pa precej več kot 800. Medtem ko bodo tisti, ki se ogrevajo na pelete ob enakih stroških energenta, zaradi ukrepov prihranili le od 100 do 250 evrov.

In še to zgolj pogojno. Kot že rečeno, če trgovci ne bodo na račun nižjega DDV zvišali marž, in če energenta še niso kupili, temveč čakajo jesen. Hkrati pa nihče ne jamči, da cene pelet konec avgusta in septembra, ko trgovci in proizvajalci napovedujejo novo zalogo, ne bodo bistveno višje kot so zdaj. Trenutno je cena palete brez DDV približno 550 evrov, z DDV pa 670, ponudbe pa zelo malo, saj na marsikateri starni ponudnikov piše, da novih naročil trenutno ne sprejemajo. 

Tudi pri neposrednem ogrevanju s (cenejšo) elektriko bodo odpustki višji kot pri peletih. Enako velja v hišah, kjer smo naredili izračun za ogrevanje s toplotno črpalko, ki ima SCOP 3. Ne glede na to, kako drago elektriko plačujejo, je takšno ogrevanje bistveno cenejše od ogrevanja s peleti ali kurilnim oljem, njihovi prihranki pa bodo kljub temu relativno in tudi absolutno gledano višji.

Ogrevanje Izračunali smo, katero ogrevanje bo najdražje in katero se je najbolj podražilo

Kurilno olje najdražje, vendar je cena pada

Na najslabšem bodo gospodinjstva, ki se ogrevajo na kurilno olje, saj ta energent še ni bil deležen nobenega ukrepa, čeprav je najdražji od vseh. Takšnih gospodinjstev je kar 20 odstotkov. je pa cena kurilnega olja nekoliko padla. Pred tremi tedni je bila cena za liter skoraj 1,6 evra, zdaj je padla na nekaj več kot 1,4 evra.

Prihranki v tabelah, ki so izračunani na podlagi trenutnih povprečnih cen posameznih energentov, bodo pri elektriki in zemeljskem plinu lahko celo večji. Gospodinjstva bodo v kurilni sezoni namreč prihranila tudi na račun potencialno precej višjih cen zemeljskega plina in elektrike, ki bi jim bili priča pozimi, če vlada ne bi sprejela ukrepov, je povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

To pa nakazuje na še večjo razliko med posameznimi gospodinjstvi. Če se bosta omenjena energenta na evropskem trgu dražila, se bodo gotovo dražili tudi drugi energenti. Vendar bodo gospodinjstva, ki se ogrevajo s tema energentoma, zaradi ukrepov zaščitena, medtem ko bodo gospodinjstva, ki se ogrevajo s peleti, drvmi in kurilnim oljem še bistveno bolj izpostavljena draginji, takšnih gospodinjstev pa je približno 50 odstotkov.