Zdaj velja, da lahko lastniki stanovanj, ki so jih dobili v denacionalizacijskih postopkih, najemnikom zaračunajo neprofitno najemnino. S tem jim je bila kršena lastninska pravica oziroma je bil poseg vanjo nesorazmeren, je lani junija odločilo Ustavno sodišče. 

Gre za neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice sklenili zavezanci za vrnitev stanovanja v denacionalizaciji in v katera so kot najemodajalci pozneje vstopili upravičenci do denacionalizacije oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki. 

Po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) je stanovanj, na katere se nanaša odločba ustavnega sodišča, približno 500. Njihova povprečna uporabna površina je približno 65 kvadratnih metrov, povprečna starost najemnikov pa več kot 70 let.

Omejena možnost pridobivanja dobička

Po oceni Ustavnega sodišča izpodbijane "določbe čezmerno posegajo v lastninsko pravico iz 33. člena Ustave, pri čemer sporna ureditev ni nujna za dosego zasledovanih ciljev in tudi ni sorazmerna v ožjem smislu. Določbe že daljše obdobje denacionalizacijskim upravičencem dolgoročno in bistveno omejujejo možnost razpolaganja z lastno stvarjo in pravico do pridobivanja dobička iz zasebne lastnine ter na lastnike stanovanj prelagajo nesorazmerno in pretirano breme doseganja ciljev javne stanovanjske politike". 

Stanovanjsko in socialno varnost, stroškovno vzdržno rabo stanovanj ter dom in druge vrednote je možno enako učinkovito varovati na druge načine, ki bi v pravico do zasebne lastnine sedanjih lastnikov stanovanj posegali mileje ali sploh ne, je stališče Ustavnega sodišča. Zakonodajalcu je zato naložilo, da sprejme alternativni koncept reševanja problematike in mu za to dalo eno leto časa. 

Ustavno ni sprejemljiva nobena rešitev, ki bi še naprej zagotavljala denacionalizacijskim upravičencem in njihovim univerzalnim pravnim naslednikom zgolj prejemanje neprofitnih najemnin. Prav tako ni ustavno sprejemljiva zakonska rešitev, ki bi svojo dejansko uveljavitev časovno odmikala dlje v prihodnost. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo tudi ureditev primernega prehodnega obdobja ali drugačnega načina uravnoteženja interesov obeh strani najemne pogodbe, če se odloči za koncept, ki bo vidno poslabšal položaj najemnikov.

Država bo plačala razliko do tržne najemnine

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (SZ-1F), ki bo do 24. aprila v javni obravnavi, ureja to problematiko in izvršuje odločbo Ustavnega sodišča. 

Spremembe, ki jih prinaša, se neposredno nanašajo na lastnike denacionaliziranjih stanovanj, za najemnike pa se do izteka 10-letnega prehodnega obdobja ne spreminja nič. 

V prehodnem obdobju bodo lastniki upravičeni do doplačila najemnine v višini razlike med neprofitno najemnino in priznano tržno najemnino. Razliko bo doplačala država, o pravici do doplačila pa bo presojal in doplačilo tudi izplačeval republiški stanovanjski sklad. Doplačilo države v prehodnem obdobju ni vezano na socialno stanje najemnika (ni dohodkovnega in premoženjskega pogoja). 

Lastništvo drugega primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe je razlog za odpoved najemne pogodbe. Zato je v predlogu zakona določeno, da stanovanjski sklad na podlagi vloge lastnika denacionaliziranega stanovanja preveri morebitno lastništvo stanovanja ali stanovanjske stavbe in o tem izda potrdilo. 

Vlogo za doplačilo najemnine bo moral oddati lastnik stanovanja, o pravici do doplačila najemnine pa bo sklad lahko odločil za največ za eno leto, po poteku obdobja upravičenosti pa lahko lastnik ponovno zaprosi zanj. Najemnik pa bo ves čas prehodnega obdobja še naprej plačeval neprofitno najemnino. 

Po 10 letih bodo najemniki na prednostni listi

Po poteku prehodnega obdobja lastnik lahko prosto določi najemnino, pri čemer nova višina ne sme biti oderuška.

Glede na to, da se po koncu prehodnega obdobja najemnina določi na novo, se s tem položaj najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih bistveno spremeni. Da bi najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih omogočili čim hitrejšo rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, predlog zakona določa, da se jih opredeli kot prednostno kategorijo prosilcev pri dodelitvi javnega najemnega stanovanja v najem, za katerega lahko zaprosijo pod posebnimi pogoji (brez dohodkovnega in premoženjskega cenzusa, razen če imajo v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo.

dezurni@styria-media.si