Za vse plodovke, torej paradižnik, papriko, jajčevec, kumare in vse vrste buč, velja, da s sajenjem na prosto ne gre hiteti. Počakati je treba, dokler se zemlja ne ogreje na 15 stopinj Celzija, pri jajčevcih pa je treba počakati celo toliko časa, dokler se tudi nočne temperature ne povzpnejo nad 17 stopinj Celzija. Enako velja za lubenice in melone, ki obožujejo vročino. Le če imate rastlinjak, lahko plodovke sadite že zdaj ali pa ste jih celo že posadili.
Zaradi sajenja v prehladno zemljo se koreninski sistemi plodovk razvijajo počasi in slabše. Posledično so manj odporne proti škodljivcem, manj bo tudi pridelka. Če ste jih že posadili, zemljo okoli njih prekrijte z zastirko iz slame, da bodo koreninski sistemi zaščiteni.
Pred sajenjem plodov je zato treba spremljati vremensko napoved, na spletni strani ARSO pa velja preverjati temperaturo zemlje. Običajno so pogoji izpolnjeni po 15. maju.
Prezračite in dognojite gredice
Če še niste, je te dni čas, da pripravite površino gredic, kamor boste sadili plodovke. Zrahljajte in prezračite zgornjo plast in dodajte domači kompost ali namensko organsko gnojilo za plodovke v obliki briketov. Vse plodovke so precej požrešne, zato jim je treba zemljo kar konkretno pognojiti. Če boste gnojili s kompostom, na kvadratni meter dodate štiri litre, pri briketih pa upoštevajte navodila proizvajalca, saj se koncentracija hranil v gnojilih razlikuje.
Izkušnje kažejo, da je dobro že prazne gredice pokriti z zastirko, poleg slame lahko uporabite tudi pokošeno travo. Tako bo sadike pričakala vlažna in rahla prst, tudi če bo do sajenja močneje deževalo. Dež lahko namreč zgornjo plast zemlje precej zbije, sonce pa jo izsuši, da postane trda in razpoka.
Pred sajenjem si je dobro tudi pripraviti opore za visoke paradižnike, mreže, po katerih se bodo vzpenjale kumare in opore za jajčevce. Poterben pa je tudi načrt za kolobar, pri katerem upoštevamo tudi dobre sosede.
Izbira in skrb za sadike
Če imate sadike plodovk že doma, jih hranite v zavetrnem prostoru, poskrbite, da ne bodo neposredno izpostavljene soncu, čez noč, pa jih pospravite v prostor, kjer naj temperatura ne bo previsoka. Redno jih tudi zalivajte.
Za vse plodovke velja, da naj bodo sadike čokate rasti, z enakomerno razvitimi, zelenimi listi in brez cvetov. Če jih že imajo, jih je ob presajanju na vrt treba odstraniti, da bo rastlina lahko vso energijo sprva usmerila v razvoj korenin.
Sadite jih bolj globoko
Če so vaše sadike ali tiste, ki so v tem času sploh še na voljo v vrtnih centrih, velike, pretegnjene, jih boste posadili bolj globoko, kot je visoka koreninska gruda, v kateri so rasle. Pretegnjen paradižnik posadite tako, da koreninsko grudo in del stebla v jamico položite vodoravno, iz zemlje pa naj ga gleda približno 20 centimetrov.
Streha za paradižnik, papriko in jajčevec
Največ dela je s paradižnikom
Paradižnike sadimo na razdalji 50 centimetrov, med vrstami pa naj bo ta še večja, 70 centimetrov. Že čisto mladim sadikam je treba redno trgati zalistke, to so poganjki, ki zrastejo v pregibu med glavnim steblom in vejo. Tako preprečimo razrast obilne zelene mase, ki porablja energijo, namesto da bi ta šla v plodove. Pustimo le veje, ki izraščajo iz stebla, vse tiste, ki rastejo iz pregiba med steblom in vejo, pa odstranimo. Tudi če katerega spregledamo in zato precej zraste, ga kasneje odščipnemo. Kasneje, ko se začnejo plodovi barvati, redno odstranjujemo tudi vse liste, ki rastejo pod njimi.
Jajčevce sadimo na razdalji 60 centimetrov, med vrstami pa naj bo ta 80. Gojimo jih lahko na dva načina. Če se odločimo za pinciranje, kar pomeni, da glavnim poganjkom odščipnemo vrh, bo rastlina tvorila nižji, razvejan grm. Če tega ne bomo naredili, pa bo rasla v višino, zato bo potrebovala oporo. Najbolje, da se vzpenja ob vrvi. Jajčevci potrebujejo zelo veliko vode, še posebej pa moramo biti na zalivanje pozorni v času cvetenja in tvorbe plodov. Če nimajo dovolj vlage, cvetovi odpadejo.
Sadilne razdalje so različne
Paprike sadimo na razdalji 40 centimetrov, med vrstami pa naj bo 50, kumare naj bodo 50 centimetrov narazen, med vrstami pa naj bo razdalja do enega metra. Na enakih razdaljah sadimo tudi bučke, ki tvorijo grme, veliko bolj narazen pa morajo biti različne buče, melone in lubenice, ki se zelo razrastejo.
Vedno močimo zemljo, nikoli listov
Vse plodovke potrebujejo precej vode, zato je že takoj po sajenju treba skrbeti, da so dobro zalite, zemlja naj bo vedno vlažna, zastirka pri tem izjemno pomaga. Vendar ne zalivamo vsak dan, temveč enkrat tedensko. Ko se bodo začeli razvijati plodovi, pa vode potrebujejo več, zato jih je treba obilno in v globin zaliti dva- do trikrat na teden, odvisno od temperatur in morebitne suše. Zalivamo vedno le tla ob rastlini, nikoli po listih, najbolj učinkovit pa je kapljični sistem namakanja.
Med rastjo rastlinam dodajamo organske pripravke za večjo odpornost, predvsem tiste, ki vsebujejo kalij in kalcij.