Ministrstvo za infrastrukturo je skladno z zahtevo iz EU direktive o energetski učinkovitosti spisalo Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, ki bo v javni obravnavi do 10. septembra.

Cilji strategije so ambiciozni, saj predvidevajo, da bomo lastniki do leta 2050 celovito prenovili 74 odstotkov enostanovanjskih stavb in 91 odstotkov večstanovanjskih stavb. S tem naj bi rabo končne energije zmanjšali za 45 odstotkov, izpuste toplogrednih plinov pa kar za 75 odstotkov glede na izhodiščno leto 2005. 

V rabo končne energije spadajo rabo energijo za ogrevanje, hlajenje, pripravo sanitarne tople vode, razsvetljavo, prezračevanje, kuhanje ter električne energije za gospodinjske aparate in ostale potrebe v gospodinjstvih. 

Velika večina stanovanjskih stavb energijsko neučinkovita

Na ministrstvu so ocenili, da kar 76 odstotkov površin stanovanjskih stavb bilo zgrajenih pred letom 1990 in večina od njih še ni bila nikoli prenovljena ali pa so bile prenove na njih samo delne, torej so bili izvedeni le posamezni ukrepi, s katerimi zmanjšamo rabo energije. Kar 40 odstotkov enostanovanjskih hiš oziroma 100 tisoč gospodinjstev spada v energijska razreda G in H, kar pomeni, da je raba energije za ogrevanje od 150 do 210 in več kWh/m² na leto. V omenjena razreda spada tudi osem odstotkov ali 24.000 gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah.

Foto: Profimedia Stara hiša V strategiji so napisali, da je treba stanovanjsko stavbo prenoviti, ko sta vsaj dva elementa zunanjega ovoja (fasada, okna, streha) starejša od 30 let. Pri tem pa strategija spodbuja celovite prenove oziroma prenove v skoraj ničenergijskem standardu (sNES) in ne več izvedbo le posameznih ukrepov, do zdaj je bil najpogostejši ukrep zgolj zamenjava ogrevalnega sistema.

Novogradnje Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Prepoved kotlov na kurilno olje

Med cilji je tudi povečanje rabe obnovljivih virov energije v stavbah in sicer naj bi ti leta 2050 predstavljali kar dve tretjini. Tako se ukrepa, ki bosta začela veljati med prvimi, nanašata na omejevanje uporabe kurilnega olja. 

Od začetka leta 2021 v novogradnje ne bomo smeli več vgrajevati kotlov na kurilno olje, dve leti kasneje pa bo v celoti prepovedana njihova prodaja in vgradnja. 

Prednost bo imelo ogrevanje s toplotnimi črpalkami in zemeljskim plinom, v urbanih naseljih pa z daljinsko toploto in daljinsko ogrevanje z visoko učinkovitimi kotli na lesno biomaso. V individualnih hišah, kjer obstajajo druge možnosti, kotlov na lesno biomaso ne bodo več subvencionirali. „Do leta 2030 naj bi bila skupna raba lesne biomase za ogrevanje (v absolutni količini) manjša, kakor bi bila brez teh ukrepov, hkrati pa bo delež stavb, kjer se bo ta energent izkoriščal v sodobnih napravah z visokimi izkoristki, večji.“  

Načrti Le novo ogrevanje ali celovita obnova hiše. Kaj se bolj splača?

Zaostreni pogoji energijske učinkovitosti

V strategiji še piše, da je treba „v prenovo stavb močneje integrirati gospodarno ravnanje z viri in razmišljanje po načelu življenjskega cikla, in presojo okoljskih vplivov v celotnem življenjskem ciklu stavbe – od načrtovanja in izdelave gradbenih proizvodov, prek gradnje, vzdrževanja, prenove in uporabe stavbe, do odstranitve objekta in ravnanja z gradbenimi odpadki in njihovim odstranjevanjem, recikliranjem proizvodov oz. njihovo ponovno uporabo.“ 

Foto: Profimedia sNES hiša Že letos bodo s prenovljenim Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (zdaj še veljavni Pures je bil sprejet 2010), poostrili pogoje energijske učinkovitosti novogradenj in tudi prenov starejših stavb. „Novi Pures bo predvidoma krepko posegel tako v metodologijo izračuna energijskih kazalnikov kot tudi v kriterije minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost stavb, predvsem na način, da bo oblikoval podrobne tehnične zahteve za projektiranje novih skoraj ničenergijskih stavb ter da bo odpravil manjšo identificirano vrzel pri stroškovni optimalnosti minimalnih zahtev.“ Kaj natančno nas čaka, za zdaj še ni jasno, saj je novi Pures šele v pripravi, sprejet pa naj bi bil do konca leta, vsekakor pa bo osnova gradnje in prenove sNES.

V prenovo naj bi investirali 7,3 milijarde evrov

Avtorji strategije so izračunali, da naj bi do leta 2030 v načrtovano prenovo stanovanjskih stavb investirali nekaj manj kot 7,3 milijarde evrov. Prvo vprašanje, ki sledi, je, od kje bomo vzeli denar. Veliko večino bomo morali zagotoviti lastniki hiš in stanovanj, skupaj kar 6,5 milijarde evrov. Od tega naj bi približno 4,8 milijarde zagotovili lastniki, ki načrtujejo prenove ne glede na strategijo, predpise in subvencije. Takšnih je večina, saj podatki za zadnja leta potrjujejo, da se večji del prenov zgodi mimo Eko sklada. Približno 2,4 milijarde pa naj bi bilo dodatnih zasebnih sredstev, vložili naj bi jih lastniki, ki bodo izkoristili subvencije oziroma ugodne kredite Eko sklada. 

In od kje bodo prišli finančni viri države?

Država bo, tako piše v strategiji, poskrbela za 725 milijonov evrov, torej za nekaj več kot desetino predvidenih naložb. Še naprej bo osrednjo vlogo imel Eko sklad z razdeljevanjem nepovratnih spodbud in ugodnih zelenih kreditov. V prihodnje naj bi uvedli ločen poziv za delne in celovite prenove, pri čemer se vsaj 70 odstotkov predvidenih sredstev, namenjenih za finančne spodbude za energetsko učinkovitost in rabo OVE v stanovanjskih stavbah nameni za celovite energetske in sNES prenove, pri čemer se poveča tudi finančni vzvod.

Foto: Profimedia Toplotna izolacija, Obnova hiše, energija Strategija do leta 2030 v povprečju zahteva več kot dvakratno povečanje letnega obsega nepovratnih sredstev za energetske prenove stavb glede na obseg v letu 2018. „Trenutni viri Eko sklada, ki izhajajo iz podnebnega sklada in prispevka za energetsko učinkovitost ne zagotavljajo obsega sredstev za doseganje dinamike prenov. Izvedba strategije zahteva ali vsakoletno proporcionalno povečanje prispevka za energetsko učinkovitost ali zagotovitev drugega primernega vira financiranja. Brez dodatnih sredstev investicijski načrt in cilji NEPN ne bodo doseženi.“

Trikrat višji prispevek za energetsko učinkovitost

Iz navedenega izhaja, da lahko pričakujemo postopen dvig prispevka za energetsko učinkovitost in sicer iz zdajšnjih 0,08 evra na kilovatno uro na 0,27 evrov do leta 2030, kar je trikratno povečanje. To pomeni, da bomo državljani nosili še večji delež bremena načrtovanih prenov. V strategiji piše še, da bodo v prihodnje poiskali še dodatne vire financiranja prenov, vendar ti niso podkrepljeni s številkami. Med drugim naj bi spodbujali zelene kredite pri komercialnih bankah in vzpostavili garancijsko shemo za kredite in rezervne sklade.

Veliko bo nefinančnih ukrepov

Bodo pa uvedli več drugih nefinančnih ukrepov, s katerimi naj bi spodbujali lastnike, da se za prenovo odločijo in jim jo tudi olajšali. 

Ti ukrepi so namenjeni predvsem etažnim lastnikom v večstanovanjskih stavbah:

• Uredili naj bi pravno podlago, ki bo omogočala lažje zadolževanje v breme rezervnega sklada oziroma stavbe tudi z uveljavljanjem plačila po računih za energijo (»on-bill financing«). 
• Pri potrebnem soglasju za zadolžitev v breme rezervnega sklada (pogoje za zadolžitev ureja stanovanjska zakonodaja) za izvedbo projekta celovite energetske ali sNES prenove, se izjemoma uvede 75-odstotno soglasje. 
• Pri odločanju v večstanovanjskih stavbah (odločanje ureja stanovanjska zakonodaja) in pri potrebnem soglasju lastnikov v primeru odločanja o celoviti energetski ali sNES prenovi bodo uvedli izjemo 50-odstotnega soglasja etažnih lastnikov, ob pogoju, da je skupen strošek po prenovi enak ali da je vrednost zajamčenih prihrankov v okviru energetskega pogodbeništva, večja ali enaka ceni storitve. 
• Vzpostavili naj bi projektno pisarno za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb. Ta obsega zagotovitev ustreznih kadrovskih in finančnih pogojev za izvajanje nalog podpore pri pripravi projektov energetske prenove večstanovanjskih stavb. Njeno delovanje je usmerjeno v pripravo projektov energetskih prenov stanovanjskih stavb in deluje po načelu vse na enem mestu in kot platforma med investitorji (lastniki), upravniki, izvajalci prenov, Eko skladom, dobavitelji energije, ESCO podjetji. 

Foto: Matej Košir fasada obnova fasade Nova izkaznica za večstanovanjske stavbe

Zagotovo pa etažni lastniki ne bodo veseli nove obveznosti, ki je napisana v strategiji. Ta predlaga, da se etažne lastnike zakonsko zaveže, da mora njihova stavba imeti tako imenovano izkaznico stavbe, kar ni enako kot energetska izkaznica. 

Sestavni deli nove izkaznice stavbe naj bi bili:

• Analiza energetske učinkovitosti
• Analiza požarne varnosti 
• Analiza potresne ogroženosti 
• Seznam priporočljivih in zahtevanih ukrepov za postopno širšo prenovo
• Evaluacija stanja stavbe 

V zadnjem času se je namreč izkazalo, da je „veliko stavb iz 70, 80 in celo 90 let, ki so potresno problematične. Izkaznica stavbe je v prvi vrsti namenjena zaščiti kupcev in lastnikov stanovanj, saj je razpolaganje s korektnim podatkom o potresni ogroženosti stavbe zelo pomembno.“

Ukrepajte Stroški v blokih so lahko tudi za polovico manjši

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.