Ti so poskrbeli, da sem se naposlušal obširne fasaderske znanosti. Recept za čorbo je vključeval fiziko, dihanje, zavajajoče oglaševanje, fušarje, sveta prepričanja, podnebno apokalipso in še kaj. Vsak je imel svojega favorita glede materiala, lambde, dihanja, zrakotesnosti, zaključnih slojev, barv, (ne)potrebnost toplotne izolacije temeljev in seveda prave debeline toplotne izolacije. Pri vsem naštetem soglasje ni bilo doseženo, celo debeline toplotne izolacije so se gibale od nič do 40 cm.
Praksa je ponovno potrdila, da je na področju toplotnih izolacij še vedno veliko stereotipov in zmotnih prepričanj. Vse to so potencialne napake, katerim se mora investitor izogniti. To me je spodbudilo, da obdelam najpogostejšo dilemo, to je izbira optimalne debeline toplotne izolacije. Ta vsekakor ni odvisna samo od centimetrov.
Toplotna prevodnost in toplotna prehodnost ni isto
Lambda je enota za toplotno prevodnost, ki je lastnost materiala. Zato so vse toplotne izolacije suhe, lahke in zračne v smislu mirujočega zraka. Lambdo (λ) izrazimo s količnikom toplotne prevodnosti, nižja lambda torej pomeni boljšo izolacijo.
Dobre izolacije se lahko (poleg drugih lastnosti) pohvalijo z nizkimi λ-vrednostmi. Faktor toplotne prevodnosti (λ-vrednost) je osnova za izračun količnika toplotne prehodnosti (U), ki je seštevek vseh plasti nekega gradbenega elementa. Pri zidani zunanji steni je to notranji omet, opeka, toplotna izolacija in zaključni fasadni sloj. Količnik U je bolj uporaben podatek kot lambda, zato se uporablja tudi v zakonodaji.
Štirje razredi toplotnih izolcij
Čudežem nisem nikoli verjel, tako me „vesoljske“ tehnologije tankih super izolacij nikoli niso prepričale. Verjamem pa v čudežno snov v toplotni izolaciji, ki resnično izolira. To je čisto navaden zrak. Bolj ko mu omejimo gibanje, boljši izolator je. Tako danes poznamo štiri razrede toplotnih izolacij. Vsak razred determinira lambda.
- Najstarejši in danes najslabši tip toplotnih izolacij ima lambdo okrog 0,041 W/mK. Najbolj poznan material je beli EPS (stiropor), kot tudi starejše izolacije iz kamene ali steklene volne. Izolacije iz tega razreda se uporabljajo vse manj.
- Danes je najbolj uporabljena izolacija z lambdo okrog 0,032 W/mK, ki je okrog 20 odstotkov bolj izolativna. To pomeni, da je lahko tudi 20 odstotkov tanjša za dosego enake kakovosti izolativnosti. Najbolj znani predstavniki so grafitni EPS (črn stiropor) in XPS (ekstrudirani polistiren), kot tudi kamena in steklena volna.
- Trg intenzivno osvajajo izolacije z lambdo okoli 0,020 W/mK, ki so približno 50 odstotkov bolj izolativne od belega EPS. To pomeni tudi za 50 odstotkov manjšo debelino za enako toplotno izolativnost. Najbolj znani predstavniki tega razreda so bakelitne (recimo Weber super 20) ali PIR/PUR izolacije.
- Prihodnost toplotnih izolacij gre v vse večjo učinkovitost in tanjšanje. Na trgu je že prisotna vakuumska toplotna izolacija, pri kateri sta dva centimetra enakovredna 20 centimetrom belega EPS. Za zdaj je to še draga rešitev (okrog 200 evrov/m²), nakazuje pa trende.
Specialci, ki jih ne gre spregledati
Ne gre za vojaške ali preživetvene specjalce, temveč za materiale, ki nam rešujejo bistven problem. Navajam najpogostejše:
- XPS je recimo neobčutljiv na vodo, zato ga uporabljamo povsod, kjer lahko pričakujemo vodo ali vlago. Izjemno uporaben material za toplotno izolacijo zasutih temeljev ali kletnih sten, sam ga pogosto predlagam za toplotno izolacijo tlakov na poplavnih območjih ali v kopalnici.
- Za toplotno izolacijo hiše na Krasu sem zaradi več prednosti predlagal multipor. To je edina toplotna izolacija, s katero se lahko „zida“. Zato ni potrebna nikakršna predhodna izravnava zidu z ometom. Izolacijsko je v razredu belega EPS, pri starejših hišah omogoča delno odvajanje vlage na coklu. To je namreč večen problem vseh starejših stavb, ki so jih zidali „na koprive“.
- Naravne izolacije so zelo različne. V kontekstu izolativnosti velja, da so trikrat manj izolativne od belega EPS. Torej, 10 centimetrov belega EPS je enako 30 centimetrom slame ali sena.
- Omenim naj še lesnovlaknene plošče, ki doživljajo razcvet z gradnjo lesenih stavb in priseganju na naravne materiale.
Prava debelina je pomembna, še bolj pa kakovostna vgradnja
Prave debeline ni, saj je ta odvisna od lambde materiala, kot tudi od U količnika oboda stavbe. To je skupni imenovalec, da sploh lahko primerjamo različne izolacije in različne zunanje stene, kar razberete iz tabele. Vsaka stavba, nova ali stara, je individualna, kot je individualen lastnik, ki v njej živi. Prav tako je napačno prepričanje, da se uporablja le ena toplotna izolacija „saj so itak vse iste“. Seveda niso niti iste, niti enake. Ne po materialu, trdoti, paroprepustnosti, izolativnosti, vgradnji, dimenzijski stabilnosti, vodovpojnosti, požarni varnosti, posedanju, ceni, zahtevnosti vgradnje …
Bolj kot „naj“ debelina in material toplotne izolacije mora graditelja, izvajalca, arhitekta in nadzornika skrbeti pravilna vgradnja. To je vgradnja brez toplotnih mostov. Tu se rojevajo pravi problemi, ki se v končni fazi odrazijo kot plesen v bivalnih ali delovnih prostorih. Toplotni mostovi so rak rana slovenske gradbene operative in tudi projektive.
Toplotna izolacija fasade je sestavni del oboda stavbe
Skupaj z zidom (konstrukcijo) tvori neločljivo celoto. Investitorji želijo čim tanjši in poceni, a optimalno izoliran obod stavbe. Spodnja tabela prikaže vse odnose, ki so investitorju potrebni pri odločanju. Pokaže celo prihodnjo povprečno letno porabo energenta za en kvadratni meter zunanje stene, izdelane iz različnih gradbenih materialov s toplotno izolacijo in brez nje. Vrednost koeficienta toplotnega prehoda U (W/m²K) pomnožena s 100 približno pove, kolikšna bo raba kWh/leto, pomnožena z 10, pa kolikšna bo poraba zemeljskega plina (m³) ali litrov kurilnega olja.
Prvi stolpec opiše material, drugi izolacijsko sposobnost, tretji debelino zunanje stene. Za toplotno izolacijo fasade se pravi podatki začnejo z rdečim stolpcem. Napisane so vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti U brez toplotne izolacije. Igra uporabnih številk sledi v nadaljevanju, kjer je za vsak material v vrstici in vsako debelino izolacije (v tem primeru ESP z lambdo 0,041 W/mK) v stolpcu izračunan koeficient toplotne izolacije U za celotno sestavo obodne stene.
Iz barvne tabele je razvidno, da ima pri tanjši toplotni izolaciji material in debelina obodnih sten še nek vpliv na skupno toplotno izolativnost (U faktor). Pri od 15 do 20 centimetrih izolacije pa je ta vpliv zanemarljiv. Na obodu stavbe si želimo čim manjši koeficient toplotne izolativnosti (U), zato naj zunanji zidovi zadostijo le vsem statičnim in protipožarnim zahtevam, toplotno izolativnost pa naj prevzame toplotna izolacija.
Lastnik bo užival dobrobiti dobrih odločitev ali se jezil nad slabimi
Toplotna izolacija fasade je obleka, ki ščiti stavbo pred zimskim mrazom in poletno vročino. Skupaj z zunanjimi stenami tvori neločljivo celoto, ki jo v energetskem smislu merimo s koeficientom toplotne izolativnosti (W/m²K). Manjši, kot je U, manj toplotnih izgub bo imela stavba, manjši bodo stroški ogrevanja in hlajenja, manjše bo obremenjevanje okolja. Iz navedenega je razvidno, da je izbira „naj“ toplotne izolacije proces, ki vključuje materiale zunanjih sten, stavbno pohištvo ter obstoječi ali predvideni ogrevalni sistem. Glavni v tem procesu pa je in mora biti lastnik. Lastnik bo namreč investiral, užival dobrobiti dobrih odločitev ali se jezil nad slabimi.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
In kakšna je razlika med njimi ? Samo v ceni ! Vsi so fušarji ,če jim ne gledaš pod prste …