Geodetska uprava RS je v Poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2022 ugotovila, da se je v primerjavi z drugim polletjem lasnkega leta število prodanih stanovanjskih nepremičnin zmanjšalo za 3 do 4 odstotke. "Predvsem na račun manjšega števila transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah, medtem ko je ostalo število transakcij s stanovanjskimi hišami več ali manj na enaki ravni. Število transakcij s stanovanji je bilo manjše na vseh območjih države, razen na Obali," pojasnjujejo. Prav tako je že durgo polletje zapored upadlo število kupoprodaj zemljišč.

V prvem polletju letošnjega leta je bilo glede na do sedaj evidentirane podatke sklenjenih okoli 17.300 tržnih poslov z nepremičninami, katerih skupna vrednost je znašala dobre 1,4 milijarde evrov. Pričakujejo, da bo končno število evidentiranih poslov za okoli 3 odstotke višje.

Cene rabljenih stanovanj so se v prvi polovici letošnjega leta zvišale za 12 odstotkov v primerjavi s cenami v drugem polletju 2021, cene stanovanjskih hiš pa za 8 odstotkov. To predstavlja najvišjo polletno rast cen stanovanj in hiš od leta 2007. "Rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila predvsem posledica visoke rasti cen stanovanj v največjih mestih. V Mariboru, Celju in Kopru so cene stanovanj poskočile za okoli 15 odstotkov, v Kranju in Ljubljani pa za okoli 10 odstotkov. Na visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvi polovici leta so poleg razmeroma velikega povpraševanja vplivali predvsem še vedno premajhna ponudba novogradenj, občutna rast gradbenih stroškov in visoke cene zemljišč za gradnjo," rast cen pojasnjuje GURS.

Slabih 40 odstotkov prodaje predstavljajo stanovanja, 30 odstotkov hiše in 13 odstotkov zemljišča za gradnjo stavb. 

Glede na njihove podatke se nepremičninski trg že ohlaja. Število realiziranih transakcij s stanovanji se je v Ljubljani že v drugi polovici leta 2021 zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov, pa tudi v prvi polovici letošnjega leta beležijo padec transakcij na ravni države. Enak trend kažejo tudi prvi podatki za zadnje tri mesece. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se bo tak trend nadaljeval tudi v prihodnje. Dodatno bo na ta trend vplivala tudi pričakovana slabša plačilna sposobonost prebivalstva, saj lahko pričakujemo zviševanje obrestnih mer in dražje stanovanjske kredite. 

"V zadnjem času se že kažejo prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih. Ko pa bo ponudba novih stanovanj, ki so trenutno v gradnji, presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj, bodo začele padati tudi cene stanovanjskih nepremičnin. S kakšnim tempom naj bi se število transakcij zmanjševalo ter kdaj in za koliko naj bi začele padati tudi cene, pa seveda še ni mogoče napovedati," pravijo na GURS.

dezurni@styria-media.si