Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju je v 2. trimesečju 2021 znašala 164,5 evrov za megavatno uro in je bila za sedem odstotkov višja od maloprodajne cene v 1. trimesečju 2021. V obdobju enega leta (2. trimesečje 2021 glede na 2. trimesečje 2020) se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika povišala za 23 odstotkov, poročajo na ministrstvu za infrastrukturo.

Postavka cena električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v 2. trimesečju 2021 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 64,4 evrov/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za osem odstotkov.

Dajatve višje zaradi lanskih oprostitev

Omrežnina za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je regulativno določena za celotno področje države, je znašala 49,7 evrov/MWh (brez DDV) in se je v opazovanem obdobju enega leta povišala za 23 odstotkov. 

Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so za povprečnega gospodinjskega odjemalca v 2. trimesečju 2021 znašale 17,7 evrov/MWh (brez DDV) in so se v obdobju enega leta povišale za 165 odstotkov. 

Trošarina je v 2. trimesečju znašala evrov/MWh (brez DDV) in se v obdobju enega leta ni spreminjala.

V 2. trimesečju 2021 je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 39,1 odstotka, delež omrežnine 30,3 odstotka, delež dajatev v energetiki 10,7 odstotka, delež trošarine 1,9 odstotka in davek na dodano vrednost 18 odstotkov končne maloprodajne cene.

Cene Elektrika se draži, dajatve ostajajo enake, najnižjo ceno pa plačujejo ta gospodinjstva

Enoletna rast omrežnine in dajatev glede na enako obdobje preteklega leta je posledica nezaračunavanja postavk omrežnine za priključno moč ter prispevka OVE in SPTE v obdobju marca do maja 2020, ko so veljali začasni ukrepi Vlade RS in Agencije za energijo za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa COVID-19. 

Zato neposredna primerjava cen v prvem in drugem četrtletju letos z enakim obdobjem lani, ne pokaže realne podražitve električne energije. Rast cen bolj realno pokaže primerjava s prvim polletjem letos in enakim obdobjem leta 2019. 

cene elektrike Podatki v tabeli kažejo, da je k končni višji ceni elektrike v obdobju dveh let najbolj prispevala cena energije. Za skupino odjemalcev z manjšo porabo (od 2500 do 5000 kWh na leto), se je končna cena od konca junija 2019 do konca junija 2021 zvišala za 2,7 odstotka, podražitev energije pa je bila v tem obdobju 13,6 odstotna. Znižale pa so se cene omrežnine in dajatev. 

Pri večjih odjemalcih, do 15.000 kWh na leto, se je energija v tem obdobju podražila za 11,7 odstotka, končna cena elektrike pa je bila višja za 2,1 odstotka. Od marca 2019 do konca julija letos se je za manjše odjemalce končna cena elektrike zvišala za šest odstotkov, za večje pa še nekaj več. 

V prihodnje lahko po nekaterih napovedih iz strokovnih krogih, ki temeljijo na podatkih o cenah elektrike na borzah, pričakujemo še višje zneske na položnicah. Cena megavatne ure elektrike z dobavo v letu 2022 je na primer na borzi v Leipzigu nedavno dosegla skoraj 80 evrov. 

Čas za nakup Primerjava cen: Ta energent se je najbolj podražil