Maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v letu 2020 znašala 152 evrov/MWh oziroma 0,152 evra/kWh in se je v obdobju enega leta znižala za pet odstotkov.
Znižanje je posledica ukrepov Vlade RS in Agencije za energijo za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa COVID-19, ki so veljali od 1. marca do 31. maja 2020.
Postavka cene električne energije, kot tržna kategorija v pristojnosti določanja dobaviteljev, je v letu 2020 za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 62,0 evra/MWh ali 0,062 evra/kWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala v povprečju za osem odstotkov.
Lani začasno nižje cene dajatev
Omrežnina za elektroenergetsko omrežje, ki je regulirana za celotno področje države, je znašala 46,8 evra/MWh ali 0,468 evra/kWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta v povprečju znižala za 12 odstotkov. Omrežnina je bila toliko nižja zaradi ukrepa začasnega nezaračunavanja tarifne postavke omrežnine za priključno moč za gospodinjske odjemalce aprila in maja 2020.
Zaračunane dajatve za namene energetike (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo) so v letu 2020 znašale 12,7 evra/MWh ali 0,127 evra/kWh (brez DDV), kar je zaradi ukrepa začasne oprostitve plačevanja prispevka OVE+SPTE aprila in maja 2020 na celoletnem nivoju pomenilo v povprečju 27 odstotkov manj kot v letu 2019. Trošarina je v letu 2020 znašala 3,05 evra/MWh ali 0,00305 evra/kWh in se v obdobju enega leta ni spreminjala.
Električna energija predstavlja le 40 odstotkov končne cene
V letu 2020 je delež tržne postavke električna energija v strukturi maloprodajne cene znašal 40,8 odstotka, delež omrežnine 30,8 odstotka, delež dajatev v energetiki 8,4 odstotka, delež trošarine dva odstotka in delež davka na dodano vrednost 18 odstotkov končne maloprodajne cene.
V nadaljevanju so cene elektrike glede na količino letne porabe gospodinjstva, ki jih na podlagi podatkov ministrstva za infrastrukturo zbira SURS.
Cene so izračene v evrih/MWh. Iz tabele je razvidno, da se je lani glede na leto prej najbolj podražila (14 odstotkov) električna energija majših odjemalcev, gospodinjstvom, ki spadajo v povprečje in na leto porabijo od 2500 do 5000 kWh pa se je povišla za devet odstotkov.
Delež električne energije v strukturi končne cene pri najmanjših porabnikih predstavlja le nekaj manj kot 26 odstotkov, pri porabnikih iz druge skupine nekaj več kot 36 odstotkov, v tretji skupini že 41 odstotkov in pri največjih porabnikih 44 odstotkov.
Upoštevajoč končno ceno, ki vključuje vse dajatve, pa so nižjo ceno najbolj občutili najmanjši porabniki, kar 13 odstotkov, najmanjšo pa največji le tri odstotke, saj je imelo znižanje cen dajatev: omrežnina, dajatve SPTE in OVE ter posledično DDV v tem segmentu gospodinjskih porabnikov najmanjši učinek.
Kljub temu, pa najdražjo elektriko na MWh plačujejo najmanši porabniki, najnižjo pa veliki porabniki elektrike.
Nekje je treba dobit denar, ki ga zdaj talajo...
Poraba vseh energentov se regulira z ceno. Brez cene, bi spuščali nafto po vaških kanalih..,kot kmetje spuščajo gnojnico. Je la res, da nekje je meja do kamor z porabo prodeš in nižje ne gre. Vsaj da si ne škodiš neposredno… ...prikaži več na kvaliteti življenje in posledično zdravju. Tudi lastnina se brez gretja in hlajenja, ventiliranja..,uničuje. Gojenje mahu in plesni pa je širše nezaželelno, nevarno od bližnjega soseda naprej. Če pa kdaj pa kdaj greš kam peš ali s kolesom če se da...pa si že za soseda...
Vsak cent je prevec za SPTE! Se propagirajo kot zelene, okolju prijazne, da zmanjsujejo neskodljiv co2, istocasno pa spuscajo mutagen, rakotvorni plin formaldehid in neprekinjeno terorizirajo okolico z NF hrupom (razlaga na youtubu: INFRASOUND AND LOW FREQUENCY NOISE Ljubljana 2018).… ...prikaži več In tako stroskovno optimizacijo na racun zdravja se grejo v psiho. bolnisnici vojnik, kjer bi verjetno vsak pricakoval, da bodo imeli v glavah razcisceno, ne pa da se prezentirajo kot prvi med bolniki.