Vlada je pred kratkim določila ceno električne energije, ki velja od začetka novembra do konca februarja. Po tej ceni je cena kilovatne ure električne energije v enotni tarifi 7,37 centa, v nižji tarifi sedem centov, v višji tarifi pa 8,40 centa. A elektrike po tej ceni ne morete dobiti, saj je treba plačati še omrežnino, ki je odvisna od tega, kdaj ste elektriko porabili, poleg tega je na računu še dogovorjena priključna moč, ki je fiksen znesek ne glede na porabo elektrike, na vse skupaj pa se (če jih vlada začasno ne ukine) obračunajo še prispevki za OVE, SPTE in trošarina ter na koncu še DDV. 

Zadnji podatek o povprečni ceni električne energije, ki ga objavi Statistični urad RS (SURS), se nanaša na tretje četrtletje letos, ko je še veljala še stara metodologija obračuna omrežnine. Povprečna cena električne energije z vsemi dajatvami za povprečnega gospodinjskega odjemalca je bila ob koncu tretjega četrtletja 0,214 evra/kWh. Kot je poročal statistični urad, je bila cena za en odstotek višja kot v četrtletju pred tem. 

Strošek za električno energijo je le približno polovica računa. 

Uradnih podatkov o tem, koliko je povprečna cena ene kilovatne ure električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca, odkar veljajo nov obračun omrežnine in nove zamejene cene električne energije, še nimamo. Hkrati povprečna cena za konkretnega odjemalca tudi ni tako zelo relevantna. 

Izračuni cene zgolj za konkretne odjemalce

Najbolj enostavno boste ceno, ki jo plačate za kilovatno uro, določili tako, da boste znesek s svojega računa za elektriko delili s številom kilovatnih ur, ki ste jih porabili v tem mesecu. To je vaš strošek za kilovatno uro, a bo že naslednji mesec lahko nekoliko drugačna, če bo drugačna poraba ali če se bo spremenila sezona (kot se novembra ali marca). 

Mi smo izračune opravili za šest konkretnih gospodinjstev, ki so nam posredovala podatke o količini energije in dogovorjenih močeh za obračun omrežnine za moč. Nimamo podatkov o tem, kako je odjem razporejen po posameznih časovnih blokih, zato so izračunane cene približki, ki pa zaradi precej podobnih tarif v posameznih blokih, ne odstopajo pomembno. 

Pri izračunih smo upoštevali nove zamejene cene električne energije, ki veljajo od 1. novembra letos do konca februarja prihodnje leto. Pri količini prejete električne energije smo upoštevali odjem za lanski november. 

Cene nižje od 11 do 16 odstotkov

Ugotovimo lahko, da je povprečna cena kilovatne ure v opazovanih gospodinjstvih 0,20 evra, kar je manj, kot je zadnja povprečna cena (0,214), ki jo je objavil SURS. 

A povprečna cena pove malo, saj so dejanske razlike v cenah precejšnje. Najcenejša je kilovatna ura v največjem gospodinjstvu, najdražja pa v najmanjšem, ki porabi najmanj električne energije, kar ni nič novega, tako je bilo tudi pred uvedbo nove omrežnine. Zaradi vladnega ukrepa so cene v vseh gospodinjstvih nekoliko nižje, kot če vladnega ukrepa ne bi bilo, in sicer od 11 do 16 odstotkov. 

Vpliv omrežnine na končno ceno

Vpliv omrežnine na ceno kilovatne ure je dobro opazen pri primerjavi dveh gospodinjstev, ki porabita približno enako količino električne energije. Tričlansko gospodinjstvo v hiši, ki na mesec porabi 555 kWh električne energije, bo za kilovatno uro plačalo 11 odstotkov več kot štiričlansko gospodinjstvo v hiši, kjer na mesec porabijo 560 kWh električne energije. Razlog tiči v dejstvu, da ima prvo dogovorjene moči 7,4 kW v prvem časovnem bloku in 7,5 kW v drugih, medtem ko so drugemu določili dogovorjene moči 5,1 v prvem in 6,5 kW v drugih časovnih blokih. 

Čeprav imamo konkretne podatke, pa ne moremo izračunati, kolikšen delež v končnem znesku električne energije predstavljajo posamezne postavke na računu pri povprečni ceni kilovatne ure. 

V največjem gospodinjstvu so razmerja naslednja: 46 odstotkov predstavlja električne energije, delež omrežnine je 23-odstoten. Pri najmanjšem gospodinjstvu pa so razmerja praktično nasprotna: 28 odstotkov končnega zneska predstavlja električna energija, kar 50 odstotkov pa omrežnina. 

Če primerjamo razmerja postavk na računu pri gospodinjstvih, ki živita v hišah in imata enako porabo, a različne dogovorjene moči pa izračunamo: v gospodinjstvu z nižjimi dogovorjenimi močmi (5,1 in 6,3) električna energija predstavlja 43 odstotkov računa, omrežnina pa 36 odstotkov. V tričlanskem gospodinjstvu v hiši z večjimi dogovorjenimi močmi pa je delež energije 39-odstoten, omrežnine pa 41-odstoten.

katarina.n.mal@styria-media.si